Ko smo se rodili, so naši starši prejeli veselo novico, da smo zdravi otroci. Ampak kako je to mogoče? Takrat so naše mame jemale aspirin za glavobol, jedle konzervirano hrano, delale vse do zadnjega dne nosečnosti in niso bile testirane na sladkorno bolezen. Nikjer ni bilo opozoril, da je treba zdravila hraniti izven dosega otrok ali da morajo biti vrata omaric zaklenjena.
Otroštvo brez pleničk in varnostnih pasov
Pampers pleničk še ni bilo za ultra senzitivno kožo. Vozili smo se v avtomobilih brez varnostnih pasov in zračnih blazin, čelade pa nismo poznali niti pri kolesarjenju. Vodo smo pili iz vrtne cevi in s prijatelji brez skrbi delili steklenico kole.
Hrana in igre na prostem
Jedli smo mlečne sladolede, beli kruh in pravo maslo, pili sladke pijače, a kljub temu nismo bili debeli. Dneve smo preživljali zunaj, kjer smo igrali skrivalnice, mejne straže, kavboje in indijance ter druge igre, ki jih je ustvarila naša domišljija. Domov smo prišli šele, ko so se prižgale ulične luči.
Zjutraj smo šli iz hiše in se cel dan igrali, skrivalnice, mejne straže, tatove in policaje, 1-2-3 kraljice, kavboje in indijance in vse ostalo, kar si lahko izmisli le otroška domišljija, dokler se niso prižgale ulične luči, ki jih tako ali tako ni bilo preveč.
Vzgoja brez pretirane zaščite
Če smo padli, si zlomili prst ali dobili modrico, smo se naučili, kako se s tem spopasti. Naši starši nas niso preveč zavijali v vato, a trpinčenje v družini je bilo nekaj, česar ni bilo.
Po nekaj padcih, zlomljenih prstih in modricah smo se naučili, kako rešiti težavo.
Šola brez posebne pomoči
Nismo imeli težav s koncentracijo, tablet za hiperaktivnost, šolskih psihologov ali svetovalnih delavk. Kljub temu smo uspešno končali šolo.
Niso nam prodajali prepovedanih substanc pred šolo…
Življenje brez tehnologije, a z resničnimi prijatelji
PlayStation, Nintendo, X-box, računalniki, internet? Nič od tega nismo imeli. Na voljo smo imeli le dva televizijska kanala, pa še ta sta oddajala šele popoldne. Namesto virtualnega smo imeli resnične prijatelje, s katerimi smo se družili v živo.
Nismo imeli videorekorderjev, prostorskega zvoka, mobilnih telefonov, računalnikov, interneta, klepetalnic …
Imeli smo tudi prijatelje in smo se hodili družit z njimi.
Odgovornost in svoboda
Padali smo z dreves, lomili zobe in si poškodovali kosti, a naši starši niso nikoli šli zaradi tega na sodišče. Imeli smo svobodo, pravico do napak in odgovornost, da se iz njih učimo.
Sporočilo za nove generacije
Naše generacije so ustvarile največje izumitelje in znanstvenike. Imeli smo svobodo, živeli smo polno življenje in iz tega potegnili najboljše.
Zadnjih 50 let je bilo najbolj plodnih v človeški zgodovini.
Imeli smo svobodo, pravico do napak, uspeh in odgovornost.
In naučili smo se živeti s tem!
Delite to sporočilo z vsemi, ki so imeli to srečo, da so odraščali v teh časih. Morda bodo mlajše generacije tako bolje razumele, kako so živeli njihovi starši.
Morda bi bilo dobro, da to sporočilo pošljete tudi svojim otrokom, da bodo videli, kako so odraščali njihovi starši.
Povzeto po: Lepdan.si