Harrison “Gray” Canales že 22 let kljubuje medicinskim napovedim. Čeprav se je rodil brez nosu, danes z novim nosom načrtuje svetlo prihodnost.
Gray Canales je eden od dveh sinov Johna in Mary Jo Canales iz Flower Mounda v Teksasu.
Nepričakovana novica z ultrazvoka
John in Mary Jo sta leta 2001 izvedela, da pričakujeta prvega otroka. Vse je potekalo gladko – vse do ultrazvoka v 20. tednu. Na novico, ki jima jo je sporočil zdravnik, nista bila pripravljena.
Zdravniki so paru povedali, da na slikah ni videti nosu. Bala sta se, da otrok ne bo sposoben samostojno dihati, in da morda sploh ne bo preživel.
Dodatni testi so potrdili, da otrok res nima nosu, da ima težave z nogami in stopali ter da bo verjetno rojen z določeno stopnjo možganskih poškodb.
Deček brez nosu in vek
Za Johna in Mary Jo, duhovnika in cerkveno tajnico, splav ni bil možnost.
Gray se je rodil pet tednov prezgodaj s carskim rezom. Soočen je bil z neštetimi zdravstvenimi izzivi: ni imel nosu, rojen je bil brez vek, njegove male nogice so bile zvito obrnjene za več kot 90 stopinj, na stopalih mu je manjkalo več prstov, rodil pa se je tudi brez desnega čelnega režnja možganov.
Foto: Gofundme
Starša nikoli nista obupala nad njim
Čeprav sta John in Mary Jo neprestano skrbela za to, da bi njun sin imel čim bolj normalno otroštvo, nista trdila, da sta posebna. John je dejal:
»Ljudje pravijo: ‘Bog daje otroke s posebnimi potrebami posebnim staršem,’ a midva sva bila kot vsak drug par. Enostavno sva živela dan za dnem.«
Grayu sta privzgojila moč, odločnost in odpornost. Duhovnik Canales pravi:
»Naučila sva ga, naj ne objokuje samega sebe, ker se tudi mnogi drugi soočajo z invalidnostjo. Rekli smo mu: ‘Bog te je ustvaril takega. To je vse.’«
Popolna rekonstrukcija nosu
Grayju zdaj manjkata le še dve operaciji. Ima za sabo popolno rekonstrukcijo nosu, kar je izredno redek in kompleksen postopek.
Foto: Gofundme
Zdravniki so uporabili hrustanec iz njegovih reber, kožo iz stegen, in v čelo so mu vstavili ekspander kože, da bi pridobili dovolj tkiva za rekonstrukcijo.
Dr. James Thornton, njegov rekonstruktivni kirurg iz UT Southwestern Medical Centra, je pojasnil:
»Zelo, zelo malo ljudi potrebuje popolno rekonstrukcijo nosu. Samo za izdelavo osnovne strukture je bila potrebna 11-urna operacija s prenosom kože z njegove roke. Zelo zahtevno.«
Kmalu bo dolgotrajen postopek izgradnje Grayevega nosu zaključen, sam pa upa, da bo njegov nos podoben tistemu, ki ga ima dedek po očetu, umetnik iz New Yorka.
Gray pravi: »Komaj čakam, da operacije ne bodo več prekinjale mojega življenja. Končno bom lahko začel načrtovati prihodnost.«
Načrti za prihodnost
Gray namerava obiskovati strokovno usposabljanje preko teksaške komisije za delovno silo. Upanje polaga v to, da bo lahko pomagal drugim invalidnim osebam, da se naučijo spoprijemati z vsakodnevnimi izzivi.
John in Mary Jo sta skozi leta izpraznila vse prihranke, da bi krila Grayeve medicinske stroške, a pravita, da ne obžalujeta ničesar.
Če želite prispevati k Grayevemu skladu za rekonstrukcijo nosu, obiščite njegovo stran na GoFundMe.
Gray se je sicer rodil z omejeno gibljivostjo leve strani, vendar je lahko sam dihal in je že po enem tednu zapustil intenzivno nego.
Ko je prišel domov, je bila skrb zanj izredno zahtevna. Starša sta vsak dan vadila z njegovimi nogami, mu čistila nosno področje in mu mazala oči – vse dokler mu niso po šestih mesecih kirurško rekonstruirali veke.
Skoraj 30 operacij
Gray Canales je danes 22-letni mladenič, ki je prestal skoraj 30 operacij – 11 samo za nos. Kljub vsemu je zdrav in srečen. Uživa v bejzbolu, poslušanju glasbe in sodelovanju v cerkvi.
Starša ga šolata doma, odraščal je z istimi prijatelji, ki jih ima še danes. Njegova tesno povezana cerkvena skupnost mu je vedno nudila stabilnost in ljubezen.
Gray je povedal:
»Gledam filme s prijatelji, igram videoigre. Nihče me nikoli ni obravnaval drugače.«