Veliko starejših voznikov opaža, da se soočajo z nestrpnostjo mlajših zaradi svoje starosti. V društvu Srebrna nit so v odprtem pismu opozorili na širjenje starizma, predsodkov in diskriminacije zaradi starosti. Poudarjajo, da mnogi starejši vozniki poročajo o negativnih izkušnjah z mlajšimi vozniki, ki jih ne obravnavajo enako.
Neenakost v prometu
Starejši vozniki se pogosto srečujejo z nepotrpežljivostjo in nezaupanjem mlajših voznikov, čeprav ne povzročajo zastojev ali kršitev. Društvo opozarja, da odvisnost od osebnih avtomobilov in visoki stroški mobilnosti povečujejo tveganje za prevozno revščino. Raziskava Mobilnostna revščina v Sloveniji je pokazala, da približno petina prebivalcev nima ustreznega dostopa do javnega prevoza, kar pomeni, da v razdalji enega kilometra nimajo postajališča z zadovoljivo frekvenco voženj.
Raziskava je tudi pokazala, da je v Sloveniji veliko skupin ljudi, ki jih slaba dostopnost do storitev močno prizadene, zlasti če nimajo lastnega avtomobila. Med ranljivimi skupinami so starejši, invalidi, tujci, pripadniki romske skupnosti, bolniki in revno zaposleni, posebej pa so izpostavljene ženske. Na podeželju, kjer je javni prevoz slabo organiziran, je ta problem še izrazitejši.
Društvo se sprašuje, ali kot družba želimo omogočiti starejšim, da čim dlje ostanejo samostojni in živijo v svojem domačem okolju. “Predlagamo, da se o pravici do mobilnosti starejših javno razpravlja in ovrednoti z različnih vidikov,” so zapisali v pismu, naslovljenem na več ministrstev, varuha človekovih pravic in zagovornika načela enakosti.
Podaljševanje vozniških dovoljenj – finančno breme
Poudarili so, da je podaljševanje vozniških dovoljenj za starejše pogosto veliko finančno breme. Predlagajo, da se področje podaljševanja vozniških dovoljenj za starejše ustrezno uredi. Prvi korak je, da bi bili zdravniški pregledi in obravnave pri psihologu pokriti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Opozarjajo tudi, da prejemajo vse več pritožb o neprijaznih in nestrpnih obravnavah starejših na zdravniških pregledih in psiholoških ocenah, kjer so vnaprej obravnavani kot manj sposobni vozniki. Poudarjajo, da ne zagovarjajo podaljševanja vozniških dovoljenj brez izpolnjevanja pogojev, temveč želijo korektno in spoštljivo obravnavo starejših.
“Prihodnost starejših v Sloveniji bo odvisna od tega, koliko sredstev bomo kot država namenili za ta namen. Države EU v povprečju namenjajo 1,7 % BDP za starejše in storitve dolgotrajne oskrbe, Slovenija pa le 1 %,” opozarjajo. Najboljši način boja proti diskriminaciji starejših je krepitev njihovih pravic, so prepričani.
KAJ PA MI?
Bodimo strpni do starejših. Velikokrat se starejši soočajo s stisko, naša naloga je da skrbimo za njih, pazimo na njih, ne pa obsojamo.