24-letni Jaka Muhedinović iz Kasaz pri Žalcu je izginil v noči na 29. november 2025, ko se je po zabavi s sodelavci v Celju vračal domov s taksijem in izstopil v bližini doma.
Sledila je ena največjih iskalnih akcij v Sloveniji – policija, gasilci, prostovoljci, potapljači in reševalni psi so pregledovali območje Savinjе in okolice, na stotine ljudi se je pridružilo akcijam, delilo informacije in molilo za srečen konec.
FOTO: Osebni arhiv
Žal se je 15. januarja 2026 zgodila najhujša resnica: v reki Savinji na območju Velikega Širja so našli Jakovo truplo. Obdukcija je potrdila utopitev, brez znakov nasilja.
Včeraj, 20. januarja 2026, so se mu na pokopališču v Žalcu v tišini in spoštovanju poslovili svojci, prijatelji in vsi, ki so ga poznali kot prijaznega, priljubljenega mladeniča – študenta fizioterapije, trenerja odbojke in spremljevalca otroka s posebnimi potrebami.
Ko se življenje zlomi v tišini
Včasih se življenje zlomi brez opozorila. Ne z glasnim hrupom, ampak s tišino, ki zareže globlje od besed. Takrat se staršem sesuje svet, čas izgubi pomen, vprašanja ostanejo brez odgovorov. Ostane le bolečina – in spomin.
A v tej tišini se je zgodilo nekaj, kar presega posameznika. Okoli družine so se zbrali ljudje. Nekateri so stopili bližje s konkretnimi dejanji, drugi s tihimi koraki, mislijo ali molitvijo. Vsak po svojih močeh. Skupaj pa so ustvarili občutek, da družina v svoji bolečini ni sama.
V času, ko je bil Jaka še pogrešan, so se združili koraki, ure, pogledi in upanja. Ko je sledila najtežja resnica, so ostali. Ne zato, ker bi vedeli, kaj reči – ampak ker so čutili, da je prav ostati.
Ta zapis ni namenjen razlagi dogodkov. Je prostor zahvale. Prostor, kjer mama Urška Lipovšek Muhedinovič, zaznamovana z izgubo, govori iz globine srca. Govori v imenu sebe in svoje družine. Govori vsem, ki so s svojo bližino, srčnostjo in človečnostjo pokazali, da sočutje še vedno živi.
Spodaj objavljamo celoten zapis Jakove mamice, takšen, kot ga je objavila na Facebooku – iskreno, tiho in s hvaležnostjo, ki presega besede.
Iskrena zahvala (zapis mame)
Ob boleči izgubi mojega dragega sina Jake se iz vsega srca zahvaljujemo vsem, ki ste bili ob nas v teh najtežjih dneh. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem dobrim ljudem, ki ste z nami delili žalost, nam izrekli sožalje, podarili toplo besedo, objem, cvet ali molitev.
Posebna zahvala gre vsem, ki ste pomagali v času, ko je bil naš Jaka še pogrešan. Hvala za vsak korak, vsako uro iskanja, vsak klic, vsako delitev informacij, vsako molitev in vsako upanje, ki ste ga delili z nami. Vaša srčnost, nesebičnost in pripravljenost pomagati nam bodo za vedno ostali v globokem spominu.
Hvala tudi vsem, ki ste nam ves ta čas stali ob strani, nas bodrili, tolažili in nam pomagali nositi neizmerno bolečino. Vaša bližina in tiha prisotnost so nam dajale moč, ko se je zdelo, da je ne zmoremo več. Vaša toplina in sočutje so mi v teh najtemnejših dneh pomagali preživeti trenutke, ko se mi je zdelo, da se mi podira ves svet. Vsak objem, vsaka beseda in vsaka tiha prisotnost so mi dali moč, da sem vstala znova in znova.
Moj Jaka bo za vedno del mene. Živi v mojem srcu, v vsakem spominu in v vsaki misli. Hvaležna sem vsem, ki ste ga imeli radi, ki ste ga iskali, ki ste zanj molili in ki ga boste nosili v svojih srcih skupaj z menoj.
Z vsem, kar sem, in z vso ljubeznijo.
Jakova mamica in družina
FOTO: Osebni arhiv
Uredniška opomba
V času bolečine in slovesa prosimo bralce za spoštljiv ton v komentarjih. Takšne zgodbe niso prostor za ugibanja, temveč za človečnost.