Vsi, ki so v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja potovali na poletne počitnice na slovensko obalo ali hrvaški Jadran, se gotovo spomnijo zgodnjega vstajanja, vožnje brez klime in dolge poti do morja. Številni Slovenci imajo še danes žive spomine na tiste čase, ko so se na pot podali s stoenkami, fički ali katrco, in čeprav so bile poti naporne, jim ni nič manjkalo.
“Potovali smo po stari cesti, ker avtocest še ni bilo. Pot od Ljubljane do Portoroža je trajala tudi šest ur. Vedno smo večkrat ustavili, da smo se odpočili. Pogosto smo se na pot podali ponoči, da bi se izognili vročini, saj naš avto ni imel klime,” se spominja Marjan (65). “Imeli smo hladilno torbo, v kateri smo imeli pijačo in sendviče. V termoskah smo nosili kavo, da smo ostali budni.”
“Moj oče je avto čuval kot zaklad in v njem se ni smelo jesti ali piti. Okna smo ročno odpirali, da smo naredili prepih. Prtljago smo naložili na streho, ker vse ni šlo v prtljažnik. Vozili smo se počasi, pogosto smo se ustavili na bencinski črpalki, ki jih takrat ni bilo veliko,” dodaja.
“Jeli smo sendviče s pohanci in potovali celo večnost”
Nina (62) iz Celja pravi, da ji ta brezskrbna leta manjkajo. “Z možem sva se pogosto na pot podala sredi noči. Vse je bilo pripravljeno: nekaj litrov pijače in sendviči s pohanci so bili dovolj za pot do Opatije,” pravi. “Potovali smo več ur, da bi se izognili gneči in soncu. Vozili smo se v Zastavi 101, ki ni imela klime. To je bilo pravo mučenje, ampak vseeno sem pogrešala tiste čase, ko smo se smejali in peli v avtu.”
“Ključ od stanovanja smo pustili pri sosedih, avto pa je bil poln stvari in brez klime”
Ana (70) iz Maribora se spominja, kako je njen oče kadil v avtu brez klime, kar ji je pogosto povzročalo slabost. “Ključ od stanovanja smo pustili sosedi, s katero smo bili zelo dobri. Če bi bila nevihta, bi ona prišla pogledat, če je vse v redu, in zalila rože. Avto je bil prepoln, vedno smo imeli občutek, da bo počil. Prtljaga je bila povsod, na strehi, v prtljažniku, pri nogah. A to nas ni ustavilo, ko smo končno zagledali morje, smo vsi zakričali ‘Morje!’ in pozabili na vse težave,” se spominja z nasmehom.
Spomini na te čase so za mnoge Slovence nepozabni. Potovanje na morje je bilo kljub vsem izzivom prava pustolovščina, ki jo danes marsikdo pogreša. Po naporni poti so uživali v poletju na obali, se kopali v morju in se družili z družino. Te izkušnje so postale dragocen del spominov, ki jih še danes z veseljem obujajo.