ŠTUDIJA: Neverni ljudje so bolj nagnjeni k mentalnim boleznim (depresija, aksioznost) in bodo prej naredili samomor kot verni

Neverni ljudje so bolj nagnjeni k duševnim boleznim in samomoru (ŠTUDIJA)

by Davorin
311 Ogled 11 Čas Branja
Sekularizacija (svet brez Boga) in je gonilo današnje družbe statistični podatki in raziskave kažejo, da so posamezniki brez verskih prepričanj bolj nagnjeni k duševnim boleznim, kot sta depresija in anksioznost, ter imajo višjo stopnjo samomorilnosti v primerjavi z vernimi. To je pa čisto pričakovano in logično. Ravno o tem opozarja vera.Številne raziskave kažejo, da so posamezniki brez verskih prepričanj bolj nagnjeni k duševnim boleznim, kot sta depresija in anksioznost, ter imajo višjo stopnjo samomorilnosti v primerjavi z vernimi. Povezava med vero in duševnim zdravjem in samomorilnostjo je nesporna. Ravno o tem, zlasti krščanstvo govori, da je to duhovni boj, ki ga ni pametno zreducirati samo na psihologijo. Znanost kot orodje dokazuje to, kar vera uči.

Znanstveni dokazi: Povezava med nevero in duševnim zdravjem

Raziskave dosledno kažejo, da je vera povezana z boljšim duševnim zdravjem. Meta-analiza 139 študij, objavljena v Social Science & Medicine (2021), je ugotovila, da posamezniki, ki aktivno prakticirajo vero – npr. obiskujejo bogoslužja ali molijo, berejo Sveto pismo in delujejo iz tega – poročajo o 30 % nižji stopnji depresije in 25 % nižji stopnji anksioznosti v primerjavi z nevernimi. Podobno je študija iz American Journal of Public Health (2019) pokazala, da so verni posamezniki imeli za 40 % nižjo verjetnost samomorilnih misli. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v poročilih do leta 2025 opozarja na porast duševnih motenj v sekularnih državah, kot so Skandinavske države, kjer je religioznost nizka, čeprav neposredna vzročna povezava ni dokončno dokazana.Zakaj vera ščiti? Ključni dejavniki vključujejo:
  • Smisel in upanje: Vera ponuja transcendentni smisel, ki zmanjšuje eksistencialno anksioznost. Krščanska ideja o Božji ljubezni in večnem življenju lahko zmanjša občutek brezupa, ki je povezan s samomorom, poleg tega pa daje smisel življenju in del odgovornosti.
  • Družbena povezanost: Verske skupnosti, kot so cerkve, nudijo socialno podporo, ki zmanjšuje osamljenost – ključni dejavnik tveganja za duševne motnje. Študija iz Journal of Community Psychology (2022) je pokazala, da člani verskih skupnosti poročajo o višji stopnji socialne podpore.
  • Prakse duševnega zdravja: Molitev, meditacija in verski obredi delujejo kot oblike čuječnosti. Raziskava iz Neuroscience Letters (2023) je pokazala, da redna molitev poveča aktivnost v prefrontalnem korteksu, kar izboljša regulacijo čustev.
Neverni posamezniki pa so pogosto izpostavljeni večjemu tveganju, saj jim lahko manjka teh zaščitnih dejavnikov. Sekularne družbe poudarjajo individualizem, kar lahko vodi v osamljenost, medtem ko odsotnost transcendentnega smisla lahko poveča občutek brezupa. Vendar je treba poudariti, da nevera sama po sebi ni vzrok duševnih motenj – dejavniki, kot so socialna izolacija, stres ali genetika, igrajo pomembno vlogo.

Objektivna analiza: Je nevera vzrok ali zgolj korelacija?

Čeprav podatki kažejo povezavo med nevero in slabšim duševnim zdravjem, moramo biti previdni pri sklepanju o vzročnosti. Obstajajo alternativne razlage:
  • Eksistencialni izzivi: Brez vere se posamezniki lahko soočajo z vprašanji o smislu življenja, kar lahko vodi v depresijo. Filozof Charles Taylor v knjigi A Secular Age (2007) opisuje sekularni svet kot »razčaran«, kjer odsotnost transcendence povečuje občutek praznine.
  • Večdejavniška narava: Duševne motnje so posledica genetike, okolja in osebnih izkušenj. Študija iz The Lancet (2023) kaže, da so socialno-ekonomski dejavniki, kot je revščina, močnejši napovednik depresije kot versko prepričanje.
Kljub tem razlagam teistični pogled ponuja prepričljiv argument, da vera nudi edinstveno zaščito. Osebna izkušnja posameznika, ki je po obdobju ateizma doživel občutek Božje ljubezni in vodenja, kaže, kako vera lahko preobrazi življenje in ponudi smisel, ki presega materialne razlage. Ta občutek »sile življenja« nakazuje, da vera povezuje posameznika z nečim globljim, kar znanost ne more v celoti pojasniti, zlasti v luči trdega problema zavesti – vprašanja, kako fizični procesi ustvarijo subjektivno izkušnjo.

Teistični pogled: Vera kot trajni temelj duševnega zdravja

Krščanstvo in druge vere ponujajo edinstvene prednosti za duševno zdravje, ki jih sekularni pristopi pogosto ne morejo trajno zagotoviti. Z intelektualno poštenostjo lahko trdimo:
  • Inherentna vrednost: Krščanstvo uči, da je vsak posameznik ustvarjen po Božji podobi (Geneza 1:27), kar daje nespremenljivo vrednost, neodvisno od zunanjih okoliščin. Ta občutek lahko zmanjša brezup, ki vodi v samomor.
  • Univerzalni moralni okvir: Krščanske vrednote, kot je ljubezen do bližnjega, spodbujajo altruizem in povezanost. Študija iz Journal of Positive Psychology (2024) je pokazala, da altruistično vedenje zmanjšuje anksioznost.
  • Upanje v transcendence: Vera v Božji načrt ali posmrtno življenje zmanjšuje strah pred smrtjo. Študija iz Journal of Religion and Health (2023) je pokazala, da so posamezniki, ki verjamejo v posmrtno življenje, manj nagnjeni k samomorilnim mislim.
Osebna izkušnja posameznika, ki je po obdobju nevere doživel občutek Božje ljubezni, izbranosti in vodenja, dodatno potrjuje teistični pogled. Ta posameznik opisuje, kako mu je nepričakovana izkušnja dala moč in smisel, kar ga je pripeljalo od ateizma preko agnosticizma do teizma. Redukcionistična razlaga – da so to zgolj možganski procesi, kot je sproščanje dopamina – ne zajame subjektivne moči in normativnega pomena te izkušnje, kar nakazuje, da vera presega materialne razlage.

Sodobni problemi: Posledice izrinjanja Boga?

Teistični pogled, da morala in vrednost ne moreta trajno obstajati brez Boga, se zdi podprt z nekaterimi sodobnimi problemi, ki lahko nakazujejo posledice sekularizacije:
  • Moralni relativizem: Naraščajoči konflikti o etičnih vprašanjih (npr. bioetika, pravice manjšin) kažejo na pomanjkanje skupnega moralnega temelja, kar lahko izhaja iz odsotnosti transcendentnega vira.
  • Eksistencialna praznina: Porast duševnih motenj (npr. 15 % porast anksioznosti v Evropi med 2015 in 2025, po WHO) lahko odraža pomanjkanje smisla v sekularnih družbah.
  • Družbena razdrobljenost: Polarizacija in upad zaupanja v institucije (npr. 40 % upad zaupanja v ZDA, Gallup 2024) kažejo na pomanjkanje skupnih vrednot, ki jih vera pogosto zagotavlja.
Humanizem in razum lahko ponudita praktične rešitve, a teistični pogled trdi, da so brez transcendentnega temelja manj trajni, kar je skladno z osebnimi izkušnjami, ki kažejo na moč vere.Znanstveni podatki potrjujejo, da so neverni posamezniki bolj nagnjeni k depresiji, anksioznosti in samomoru, kar lahko pripišemo pomanjkanju transcendentnega smisla, socialne podpore in praks, ki jih vera nudi. Krščanstvo ponuja edinstveno zaščito skozi občutek Božje ljubezni, univerzalni moralni okvir in upanje v transcendence, kar je podprto z osebnimi izkušnjami, ki presegajo redukcionistične razlage. Sodobni problemi, kot so moralni relativizem, eksistencialna praznina in družbena razdrobljenost, podpirajo idejo, da vera zagotavlja trajnejši temelj za duševno zdravje. Z intelektualno poštenostjo priznavamo, da vera ni edina rešitev in da sekularni pristopi lahko delujejo praktično, a teizem ponuja globlji in trajnejši smisel, ki lahko ščiti pred duševnimi izzivi sodobnega sveta. 

Priporočamo

Komentiraj

Luč na vaši poti