Ta zgodba govori o siromašnem mladeniču, ki je bil zaljubljen v bogatašinjo.
Nekega dne je ta mladenič zbral pogum in zaprosil bogato dekle. Njen odgovor pa je bil krut:
“Tvoja mesečna plača je enaka moji dnevni porabi, kako lahko pričakuješ, da se bom poročila s tabo?”
Čeprav so ga njene težke besede močno prizadele, je fant ni mogel pozabiti. Še vedno jo je ljubil.
Deset let kasneje sta se slučajno srečala v nakupovalnem središču.
Pozdravila ga je in ga vprašala, kako mu gre. Povedala mu je, da je zdaj poročena in da njen mož zasluži 15.000 dolarjev na mesec, povrh vsega pa je še pameten. Fant je bil ponovno na robu solz, saj je znova slišal težke besede iz ust osebe, ki jo je nekdaj ljubil. Kmalu zatem je k njima pristopil njen mož.
“Pozdravljen šef, kaj pa vi tukaj! Vidim, da ste spoznali mojo ženo,” je dejal mož.
Nato se je obrnil k ženi: „Draga, to je moj šef. Vodi posle, vredne več kot 100 milijonov dolarjev. Pomisli! Obogatel je zaradi principa, povezanega z neko žensko. Slišal sem, da jo je zelo ljubil, a ga je prizadela. Si lahko predstavljaš, kakšno življenje bi imela ta ženska, če ga ne bi zapustila.”
Ženska se je zdrznila. Bila je popolnoma šokirana.
Iz te zgodbe smo se naučili, da nikogar ne smemo gledati zviška. Kdo smo mi, da mislimo, da smo boljši od drugih?
Denar ni merilo sreče in ni kriterij, po katerem bi nekoga ocenjevali.