Skozi rejniški dom Ingeborg McIntosh je v življenju šlo kar 120 otrok, a eden izmed njih ji je takoj zlezel globoko v srce – Jordan.
Ingeborg je bila ženska z velikim srcem. Njena ljubezen do otrok v stiski ni imela meja. Vsakemu otroku, ki je prišel v njen dom, je podarila toplino, pomoč in podporo, da je lahko prebrodil težko otroštvo. Toda že ob prvem srečanju z Jordanom je vedela, da je nekaj posebnega.

FOTO: Mohammad Bash / Alamy / Alamy / Profimedia
»Bil je še dojenček, ko sem ga prvič vzela v naročje, in takoj sem se zaljubila vanj. Sprva je bilo načrtovano, da gre v afroameriško družino, da bi odraščal v okolju, kjer ne bi izstopal. A zgodilo se je nekaj neverjetnega – nihče ga ni želel. Ko sem izrazila željo, da ga posvojim, so se drugi temu upirali, čeprav ga sami niso hoteli. Dolga štiri leta sem se borila za to, da sem postala njegova uradna mama, čeprav sem bila v srcu to od vsega začetka,« je povedala Ingeborg.
Po dolgem boju je Jordan končno postal uradno njen sin in prevzel njen priimek. Ingeborg mu je ponudila vse, kar je imela – ljubezen, podporo in varen dom. Vodila ga je v vrtec, šolo in mu omogočila, da odraste v čudovitega in sposobnega mladeniča. A življenje je imelo za njiju pripravljeno še eno preizkušnjo.
28 let kasneje je Ingeborg zbolela. Njeni ledvici sta začeli odpovedovati in hitro se je znašla na dializi. Zdravniki so ji povedali, da je edina rešitev presaditev ledvice, a čakalna lista je bila dolga in upanja malo.
Ko je Jordan izvedel za njeno stanje, ni okleval. Odločil se je, da bo daroval eno svojih ledvic svoji mami. Sprva je Ingeborg nasprotovala njegovi odločitvi, vendar je Jordan opravil vse potrebne teste, ki so pokazali, da je popoln darovalec za svojo mamo.
»Ko so mi povedali, da je moja ledvica primerna za mojo mamo, sem občutil, kako se vse v življenju postavlja na svoje mesto. To je najmanj, kar sem lahko storil zanjo. Upam, da se ji bom lahko v prihodnosti še bolj oddolžil za vse, kar je naredila zame. To je le majhen znak moje ljubezni in spoštovanja do nje,« je dejal Jordan s solzami v očeh.
Njegova odločitev je ganila Ingeborg do solz. »Nisem si mogla želeti boljšega sina,« je dejala.
Operacija je bila uspešna, Ingeborg pa se zdaj ob sinu počasi opomore. Jordan skrbi zanjo z enako ljubeznijo in pozornostjo, kot je ona skrbela zanj, odkar je prišel na svet.
Ta ganljiva zgodba o ljubezni, nesebičnosti in povezanosti mame in sina nas opominja, kaj pomeni biti družina – ne glede na kri, ampak zaradi srca.