Dolga leta sem bila tista oseba, ki je vedno postavljala druge pred sebe. Ugajala sem družini in prijateljem, trudila sem se biti najboljša možna različica sebe po njihovih merilih. Kadarkoli je kdo potreboval pomoč, sem bila tam, pripravljena žrtvovati svoj čas in energijo, da bi jih zadovoljila. A nekje na tej poti sem izgubila sebe.
Moja zgodba se začne kot številne druge. Odraščala sem v družini, kjer so cenili skupnost in nesebičnost. Starši so me učili, kako pomembno je pomagati drugim in biti prisoten za svoje bližnje. Na začetku mi to ni predstavljalo težav. Uživala sem v občutku, da sem koristna in da me drugi cenijo zaradi moje pomoči. Vendar so leta minevala, in začela sem čutiti težo pričakovanj, ki so jih drugi imeli do mene. Prijatelji so me imenovali najboljša prijateljica, saj so vedeli, da se lahko vedno zanesejo name. Bila sem tam za vsak njihov problem, za vsako malenkost, ki jim je bila pomembna. A ko sem sama potrebovala podporo, sem pogosto ostala sama s svojimi mislimi. Moja dobrota je bila samoumevna.
Končno, po mnogih letih, sem se odločila, da je čas, da začnem misliti nase. Začela sem zavračati prošnje, ki so me izčrpavale, in postavila sem sebe na prvo mesto. Sprva sem se počutila krivo, vendar sem kmalu spoznala, kako nujno je to bilo za moje duševno zdravje.
Reakcije so bile nepričakovane. Tisti, ki so me nekoč hvalili in cenili, so se začeli obnašati, kot da sem postala najslabša oseba na svetu. Dejstvo, da sem rekla »ne«, je bilo zanje nepredstavljivo. Začele so se širiti govorice, kako sem se spremenila, kako sem postala sebična in hladna. Ljudje so me začeli izogibati, nekateri so me celo odkrito kritizirali. Bilo je boleče opazovati, kako se odnosi, ki sem jih gradila leta, razpadajo. A po drugi strani sem začutila olajšanje, saj sem bila končno svobodna. Svobodna, da sem, kar sem, brez pritiska in pričakovanj drugih. Naučila sem se, da ne morem nadzorovati mnenj drugih, lahko pa nadzorujem, kako se do njih obnašam.
Danes živim življenje v skladu s svojimi vrednotami. Imam manj prijateljev, a tisti, ki so ob meni, so iskreni in me brezpogojno podpirajo. Z družino sem postavila jasne meje in se ne počutim več dolžna ugajati jim. Morda nisem več tista, ki jo vsi obožujejo, vendar sem končno oseba, ki ljubi sebe.
Moja zgodba ni edinstvena. Številne ženske se soočajo s podobnimi situacijami, ko poskušajo uravnotežiti lastne potrebe in pričakovanja drugih. Pomembno je, da se spomnimo, da je v redu reči »ne« in postaviti sebe na prvo mesto. Kajti na koncu dneva smo edina oseba, s katero moramo živeti vse življenje, mi sami.
LJUBI SVOJEGA BLIŽNJEGA, KAKOR SAMEGA SEBE
Ko se odločimo postaviti sebe na prvo mesto, to ne pomeni, da postanemo sebični ali brezbrižni do drugih. Pravzaprav je ljubezen do sebe ključna, da lahko resnično ljubimo in skrbimo za druge. Jezusovo zapoved: “Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe” (Marko 12:31) nas uči, da moramo najprej vzljubiti sebe, da bi lahko to ljubezen delili z drugimi.
Ko ne znamo postaviti meja in skrbimo le za ugajanje drugim, pogosto zanemarimo lastne potrebe. Takšno ravnanje lahko privede do izčrpanosti, frustracij in izgube občutka lastne vrednosti. Toda, ko se naučimo spoštovati in ljubiti sebe, s tem tudi postavimo temelje za bolj zdrave in ljubeče odnose z drugimi.
Ljubezen do sebe ne pomeni, da ignoriramo potrebe drugih ali postanemo neobčutljivi. Nasprotno, ko smo sami izpolnjeni, imamo več energije, razumevanja in sočutja za druge. Tako lahko resnično poskrbimo za svoje bližnje, ne da bi pri tem izgubili sebe.
Ljubiti samega sebe pomeni spoštovati svoje potrebe, negovati svoje telo in duha ter se obkrožiti z ljudmi, ki nas podpirajo in gradijo. Ko smo sposobni sprejeti in ljubiti sebe takšne, kot smo, postanemo boljši prijatelji, partnerji in člani skupnosti.
Z ljubeznijo do sebe in postavljanjem zdravih meja ustvarjamo prostor za rast in pozitivne spremembe v svojem življenju in življenjih tistih, ki jih imamo radi. Tako postajamo boljši ljudje, ki lahko s svojo ljubeznijo in energijo pozitivno vplivajo na svet okoli sebe.
LJUDJE, KI ZAČNEJO GRDO GOVORITI
Za ljudi, ki so začeli grdo govoriti, ko ste prenehali ugajati njihovim pričakovanjem, lahko rečemo, da pogosto sami ne razumejo, kaj pomeni zdravo postavljanje meja in samospoštovanje. Njihovi negativni odzivi so lahko posledica nepripravljenosti na spremembe, ki ste jih uvedli v svoj odnos z njimi. Ko ste se odločili postaviti sebe na prvo mesto, ste spremenili dinamiko odnosa, kar je pri njih povzročilo nelagodje ali celo strah pred izgubo nadzora nad situacijo.
Pomembno je razumeti, da takšno vedenje več pove o njih kot o vas. Ljudje, ki ne znajo sprejeti, da ste začeli skrbeti zase, morda sami nimajo razvitega občutka lastne vrednosti in se zanašajo na druge, da jim zagotavljajo občutek varnosti ali nadzora. Namesto da bi vas podprli pri vaših prizadevanjih za boljše duševno zdravje, se morda počutijo ogrožene in se odzovejo z kritiko ali govoricami.
V takih primerih je ključno, da ostanete trdni pri svojih odločitvah in ne dovolite, da vas njihovi negativni komentarji znova vržejo nazaj v vlogo, kjer bi se podredili njihovim pričakovanjem. Zdrave meje so ključnega pomena za ohranjanje vašega duševnega miru in osebne rasti.
Zavedajte se, da se bodo v vašem življenju vedno našli ljudje, ki ne bodo razumeli ali sprejeli vaših sprememb. Pomembno pa je, da ostanete zvesti sebi in svojim vrednotam, ter se obkrožite z ljudmi, ki vas podpirajo in spoštujejo vašo pot.