Kljub temu, da obstajajo močni zgodovinski dokazi o Jezusovem obstoju, mnogi še vedno zavračajo to dejstvo. Razlogi za to so intelektualno neiskreni. V nadaljevanju.
Jezus Kristus je nedvomno ena izmed najbolj vplivnih osebnosti v zgodovini. Čeprav se razprave o njegovi božanskosti in vlogi v krščanski veri nadaljujejo, je njegov obstoj kot zgodovinske osebe dobro podprt z mnogimi viri.
Najprej, pisni viri izven Biblije, kot so zgodovinska dela rimskih in judovskih avtorjev, podpirajo obstoj Jezusa iz Nazareta. Na primer, rimski zgodovinar Tacit, ki je v svojih zapisih omenil Jezusa, in judovski zgodovinar Jožef Flavij, ki ga je omenjal v svojem delu Judovske starine. Ti zapisi so neodvisni od krščanskih virov in predstavljajo ključne dokaze o Jezusovem življenju in smrti.
Poleg tega so arheološki dokazi in razvoj zgodnjekrščanske skupnosti jasni pokazatelji, da je Jezusova oseba imela osrednjo vlogo v zgodovinskem dogajanju 1. stoletja. Konec koncev, težko bi razložili, kako bi se tako močno gibanje, kot je krščanstvo, razvilo brez osrednje zgodovinske osebnosti, okoli katere je bilo osnovano.
Antipropaganda, ki cilja na Jezusa in krščanstvo, vodi ljudi v dvom o osnovnih zgodovinskih dejstvih. Zaradi te dezinformacije mnogi danes verjamejo, da so krščanske trditve o Jezusu le mit, brez zgodovinske podlage. To pa je intelektualno nepravično do tistih, ki si želijo vedeti resnico. V prešnjih režimih so to zelo radi počeli, tako da so danes še vedno ljudje ujeti v tisti miselnosti.
Zakaj nekateri ne priznavajo Jezusovega obstoja?
1. Izogibanje odgovornosti: Sprejetje obstoja Jezusa kot zgodovinske in verske osebnosti bi lahko zahtevalo moralno in duhovno odgovornost. Nekateri ljudje se izogibajo priznanju te resničnosti, ker se nočejo soočiti z moralnimi posledicami svojih dejanj. Nositi moralno odgovornost pomeni, da se moraš odpovedati svojim živalskim nagonom, odpovedati, da si lastni bog, ki odloča kaj je prav in kaj ne.
2. Filozofski in ideološki razlogi: Komunizem in drugi sekularni režimi so dobro “oprali” slovenski narod. Nekateri zavračajo obstoj Jezusa zaradi filozofskih ali ideoloških razlogov. Morda verjamejo v materialističen pogled na svet, ki ne dopušča možnosti za nadnaravno ali versko razlago zgodovine. Zavračanje Jezusa kot zgodovinske osebnosti je za njih način, kako se izogniti razpravi o duhovnosti in pomenu vere.
3. Skepticizem do religije: Mnogi, ki zavračajo obstoj Jezusa, so že vnaprej skeptični do religije kot celote. Verujejo, da je vera v osnovi mitologija in da so vse zgodbe o nadnaravnih osebnostih le fikcija. Za te posameznike je ideja, da je Jezus le mitološka figura.
4. Pomanjkanje izobrazbe o zgodovinskih virih: Številni ljudje preprosto niso seznanjeni z zgodovinskimi viri, ki potrjujejo Jezusov obstoj. Morda so bili izpostavljeni zgolj popularnim interpretacijam, teorijam zarot ali pa niso imeli priložnosti raziskati zgodovinskih dokazov. Mediji in popularna kultura pogosto namerno ali nenamerno podajajo napačne informacije o tem vprašanju.
5. Slabi kristjani, hinavščina duhovščine, zlorabe v imenu krščanstva: Določeni posamezniki lahko zavračajo Jezusa zaradi negativnih izkušenj z religijo ali zlorab v cerkvenih institucijah. Namesto da bi preučili zgodovinsko osebo Jezusa, ga enačijo z institucijo, ki jih je razočarala, in ga zato zavračajo.
6. Miti in teorije zarot: Nekatere teorije zarot trdijo, da je krščanstvo le prevzelo zgodbe iz drugih, starejših religij in prilagodilo zgodbo o Jezusu. Te teorije pogosto primerjajo Jezusa s starodavnimi mitološkimi liki, kar vodi do dvomov o njegovi resničnosti, ta nepoučenost in mainstream razmišljanje je mnoge zavedla v današnjem svetu.
Zaključek: Intelektualna poštenost zahteva soočenje z resnico
Ob vsem tem postane jasno, da je zavračanje Jezusovega obstoja pogosto bolj povezano s subjektivnimi prepričanji in predsodki kot z dejansko zgodovinsko realnostjo. Intelektualno poštenje zahteva, da se človek sooči z vsemi dokazi in argumenti ter jih nepristransko ovrednoti. Zgodovinski dokazi o Jezusovem obstoju so trdni in jih priznava večina resnih zgodovinarjev. Vprašanje je, ali je posameznik pripravljen te dokaze sprejeti ali se jim bo zaradi osebnih razlogov še naprej izogibal. Ne moreš se imeti za pametnega, razsvetljenega, inteleketualnega če zavračaš to dejstvo.