Martin Golob, vsak dan dela z ostarelimi in umirajočimi, ima močna stališča glede trpljenja in evtanazije. Njegova izkušnja z umirajočimi mu je dala globoko razumevanje trpljenja, ki ga opisuje kot milostni trenutek. Je nekdo, ki vsak dan stoji ob strani nekomu, ki umira. S smrtjo pa se sooča dnevno.
Velikokrat se srečuje z vprašanji trpljenja, ki se začenjajo z “zakaj ravno jaz?”. Po njegovem mnenju je trpljenje del življenja, ki ga ne smemo preprosto izrezati. “Trpljenje se mnogokrat jemlje kot nekaj, kar je treba rezati. Vse prevečkrat se trpljenje obravnava, kot da ‘jaz pa nimam pravice trpeti’. Kakšen zgled nam je dal Kristus?”
Kristus, kot pravi Golob, je trpljenje sprejel in s tem dal zgled, kako se soočiti s trpljenjem z ljubeznijo in vztrajnostjo. “Poglejmo na Kristusa. Božji sin je trpljenje sprejel. Lahko bi ga odklonil. Lahko bi se odločil, da za človeka ne bo trpel. Lahko bi rekel: Oče, zakaj ravno jaz?”
Golob poudarja, da je trpljenje posledica človeškega greha in zla, vendar ga vidi kot del poti do nebeške slave. “Trpljenje je del našega življenja in je posledica tega, da nismo v raju. Trpljenje je posledica kaosa človeškega greha in zla.” S svojim delom v župniji je spoznal, kako trpljenje in odpovedovanje lahko prinese svetost in Božje življenje med vernike. “Naše župnije ne bi bilo, če ne bi na stotine faranov sebe darovalo, sprejelo križ in ga za Jezusom nosilo. Le seme, ki umre samemu sebi, lahko rodi čudovito življenje.”
Golob trdi, da današnji svet želi trpljenje preprosto odpraviti, pogosto z injekcijo, ki pomeni konec življenja. Po njegovem mnenju pa to ni prava rešitev. “Človek trpi, dajmo mu injekcijo. Ne splača se, da mamo ohranjamo pri življenju. Je eno samo trpljenje. Nato pa se uporabi v celofan zavita beseda smrt.”
Namesto tega poudarja sočutje, stisk roke, obisk in posvečanje časa umirajočim. “Rešitev je sočutje, stisk roke, obisk, posvečanje časa. Ne delajmo si bližnjic in ne jemljimo v roke nečesa, kar nam ne pripada. Življenje je Božji dar.”
Golob verjame, da življenje brez trpljenja ni možno in da končanje življenja ni rešitev. “Končanje življenja ni rešitev. Rešitev je sočutje, stisk roke, obisk, posvečanje časa.” Meni, da je življenje Božji dar, in da je edini pravi gospodar življenja in smrti Bog. “Le Gospodar življenja, Bog je tisti, ki odloča o življenju in smrti.” Kristjani morajo vedeti, da je evtanazija proti njihovim vrednotam, in se morajo osredotočiti na sočutje in ljubezen do sočloveka.
Mlade poziva, naj stojijo ob strani umirajočim, jih tolažijo in spoštujejo. “Mlajši pa smo odgovorni, da ob umirajočemu stojimo ob strani, ga tolažimo, mu izkažemo spoštovanje, vso dolžno ljubezen, ob njem molimo.” Trpljenje, starost, smrt in bolezen so naravni procesi, ki naj ostanejo del našega življenja. “Trpljenje, starost, smrt, bolezen, onemoglost, vse to je proces, ki naj ostane naraven in vzemimo to kot del našega življenja.” Človek naj ne bo napuhnjen in naj ne posega v nekaj, kar pripada le Bogu. “Človek, ne bodi napuhnjen.”
Golobov pogled na trpljenje in evtanazijo je bil prvotno objavljen v grosupeljskih oznanilih.