1. Najprej: moraš biti katoličan in moški
Ob smrti papeža Frančiška se znova pojavlja eno največjih vprašanj v rimokatoliški cerkvi: kdo bo novi papež? Toda še bolj zanimivo je vprašanje: kako sploh postaneš papež?
To sta edina uradna pogoja. V teoriji bi lahko vsak katoliški moški postal papež. A v praksi se to ni zgodilo že več kot 600 let – ker postopek ni demokratična volitev, ampak povsem notranji cerkveni proces.
📹 Spodaj je video (v angleščini) ta proces pojasni na preprost in zanimiv način – priporočamo ogled!
2. Realna pot do papeštva: cerkvena hierarhija
Da prideš v ožji krog možnih kandidatov, moraš najprej splezati po več stopničkah:
➤ Postani duhovnik
Zaključi študij filozofije in teologije
Sprejmi celibat
Bodi posvečen v duhovnika
➤ Postani škof
Bodi star vsaj 35 let
Imaj vsaj 5 let duhovniške službe
Doktorat iz teologije ali enakovreden naziv
Škofe imenuje papež na podlagi priporočil in dolgotrajnih postopkov.
➤ Postani kardinal
Kardinali so višji škofje, ki jih osebno imenuje papež. Od okoli 5.000 škofov jih samo približno 200 postane kardinalov. Kardinali edini volijo novega papeža.
3. Konklave: kako se izvoli papež
Ko papež umre ali odstopi, se kardinali zberejo v Vatikanu, v Sikstinski kapeli.
Vsak dan potekajo štiri volitve
Vsak napiše ime kandidata na listek in ga odda
Za izvolitev je potrebna dvotretjinska večina
Glasove nato sežgejo:
Črn dim = še ni izbran
Bel dim = imamo novega papeža
4. Novi papež si izbere ime
Tradicionalno si novi papež izbere ime katerega od svojih predhodnikov (npr. Janez Pavel, Frančišek, Benedikt). To je simbol novega poglavja.
🕊️ Čeprav se zdi, da gre za dolg in zapleten proces, je prav v tej globoki strukturi moč papeške funkcije.