Bučne spake, duhovi in prikazni, srhljivo vzdušje, našemljeni odrasli in otroci, ki hodijo od hiše do hiše: Happy Halloween! Kaj pa dejansko stoji za temi duhovi in prikaznimi? Halloween, ki smo ga pri nas napačno prevedli kot Noč čarovnic, izhaja iz angleškega “All Hallows’ Eve” ali predvečera Vseh svetih.
Halloween ima zapleteno ozadje, ki sega tisočletja nazaj. Kelti so verjeli, da na ta dan mrtvi tavajo med živimi, in menili, da so žrtvovanja, tudi človeška, nujna za zaščito pred temi duhovi. 31. oktobra so za te krvave obrede pogosto izbrali otroke in jih pod vodstvom druidov sežgali v posebnih košarah. Prižgane buče – nekoč kolerabe – so postavljali pred hiše kot znamenje zaščite, le če je družina izročila svoje žrtve. Če niso, so bili vrata označena s krvjo – kot smrtna obsodba za stanovalce.
Ta starodavni praznik so kasneje v ZDA prenesli irski priseljenci, kjer so ga prilagodili in preoblikovali v “trick or treat”. Danes pa otroci, kot nekoč druidi, simbolično iščejo “žrtve” – tokrat v obliki sladkarij – od hiše do hiše. Kdo pa ve, koliko ljudi sploh pozna resnično ozadje? Med bučami, okostnjaki in duhovi bi bilo vredno premisliti, kaj zares praznujemo in kako vpliva na naše vrednote.
Praznik, ki se ni dal – V preteklosti so kristjani že opazili mračno naravo tega in poskusili ta praznik preoblikovati v nekaj svetlega. Namesto z bučami, duhovi in grozljivimi oblačili so si prizadevali usmeriti pozornost na praznik Vseh svetih, ki sledi dnevu po Halloween (All Hallows Eve-u kratko Halloweenu). Ta praznik so videli kot čas, ko se svetloba vere in spoštovanje spomina na umrle povežeta s krščanskimi vrednotami ljubezni, sočutja in miru.
Vrnitev k starodavnim koreninam – Danes pa, po stoletjih, ko je krščanstvo preoblikovalo marsikatero starodavno mračno navado, ta večer večer spomina na svete (Halloween) vstaja kot mrtvec in tema dobiva neko moč skozi materializem in simbole smrti. Simboli, kot so buče, duhovi, okostnjaki, in teme, kot so strašljivi prizori, demonizirane maske in pretirano izpostavljanje strahu, se ponovno vračajo v ospredje. Današnji “Halloween” pogosto prinaša občutek teme in srhljivosti, medtem ko svetlobni pomen krščanskega spomina na svete in svetlobo vedno bolj postaja potisnjen v ozadje.
Kristjanom ostaja izbira – Ali bodo sledili širšim trendom, ali pa bodo morda obnovili pomen Vseh svetih, kjer svetloba, upanje in sočutje znova premagajo temo. Tudi ta komercialni Halloween lahko pokristjanimo. Saj se skozi Kristusa da vse.
V naših krajih je naziv “Noč čarovnic” postal sinonim za zabave mladih in odraslih, pri čemer se našemijo in se zabavajo ob raznovrstni glasbi. Vsi uživamo v glasbi, toda pogosto pozabljamo, da z našo glasbo nekaj ali nekoga častimo. Seveda, zraven je ponavadi alkohol in tudi poudarjanje raznih podob spak. Na zunaj se zdi nedolžno in ne vpliva na nikogar, toda resnica je, da to mnogim vzbuja strah in zagrenjenost, povrhu pa včasih vodi v množično proslavljanje in slavljenje podob, ki smo si jih naredili.
Moderno malikovanje lahko vodi k hujšemu, kot je telesna smrt – občutki manjvrednosti, anksioznost, brezup, depresija ipd.
Kaj vi mislite o tem? Moje mišljenje je naslednje: Če sem zgoraj omenil, da je bilo početje keltskih druidov čisto malikovanje in izkoriščanje preprostih ljudi, moramo iskreno priznati, da je današnje množično proslavljanje ob tem “prazniku” temu zelo podobno, kot moderno malikovanje. Sicer ne ubija ljudi, vendar med mlade in odrasle seje misel o nekih duhovih, spakah, strahu, temačnosti, alkoholu, in kar je še takega. Zraven pogosto tudi glasba, ki s svojimi sporočili ljudem ne vliva upanje, temveč jih sčasoma pahne v brezup. In kar se iz tega rodi, lahko postane veliko huje kot telesna smrt – občutki manjvrednosti, anksioznost, brezup, depresija ipd. Takšnega življenja noče nihče!
Sveto pismo pravi, naj v vsem Bogu dajemo čast.
Božja beseda, Sveto pismo, ki je vir sporočila o upanju, ljudi nagovarja k drugačnim praksam. Sveto pismo pravi, naj v vsem Bogu dajemo čast. Verjamete, da lahko z malikovalskim ali demonskim praznikom dajemo čast Bogu?
Mogoče sploh ne verujete v Boga. Ampak Sveto pismo pravi, da Bog obstaja in samo neumneži zatrjujejo: »Ni Boga.« (Psalm 14,1).
Bog ne samo, da obstaja, temveč se tudi zanima za vas. Na eni strani nam kaže, da smo grešniki in sami po sebi ne moremo priti v Njegovo bližino. »Saj so vsi grešili in so brez Božje slave« (Rimljanom 3,23). To pomeni, da zaradi svojih grehov nihče ne more priti v nebesa. Sveto pismo tudi pravi, da je plačilo za grehe smrt (Rimljanom 6,23). To se pravi ločitev od vira življenja in večnost v peklu.
Bog se ne le zanima za vas, ampak vas tudi ljubi.
Toda zraven je še veliko močnejša trditev: Bog se ne le zanima za vas, ampak vas tudi ljubi. Zaradi tega je poslal svojega sina Jezusa Kristusa. On je s svojo smrtjo na križu plačal kazen za naše grehe. »Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje« (Janez 3,16). Jezus Kristus je kmalu za tem vstal od mrtvih in je s tem premagal smrt in pekel (1. Korinčanom 15,55-57).
Njegova smrt in vstajenje sta tako most nazaj do Boga. Zaradi tega je le on lahko rekel: »Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.« (Janez 14,6). Bog od vas pričakuje edino to, da priznate Jezusu Kristusu vašo krivdo in vaše grehe. »Spreobrnite (pokesajte) se in verujte evangeliju« (Marko 1,15). Če torej verujete v Jezusa Kristusa, to se pravi, da njemu zaupate svoje življenje, boste odrešeni. Bog je to obljubil in On se drži svojih obljub.
Si ne želite danes poklicati Njegovo ime? Priznajte mu vaše grehe in ga prosite za odpuščanje. Če bo vaša prošnja iskrena in iz srca, jo bo zagotovo uslišal.