Moderna znanost se je začela rušiti pod svojimi napačnimi predpostavkami in postaja vedno bolj absurdna in oddaljena od resničnosti. Njeni “duhovniki” pa se obnašajo, kot se je nekoč obnašala Cerkev, ko je Galileo prišel s tezo, da se ne vrti vse okrog Zemlje.
FOTO: garyj/flickr
Dandanes, vam znanstvenik s hladnim nasmehom razloži, da je vaša ljubezen do partnerja zgolj ples dopamina in serotonina v možganih, da vaš “jaz” ne obstaja, človeštvo ne obstaja, da je svobodna volja iluzija in da je življenje le naključni produkt evolucije brez smisla. Da so religije in Bog zgolj projekcije. In da to lahko dokažejo. To ni uvod v distopični roman – to je svetovni nazor, ki ga moderna znanost, ujeta v naturalistično halucinacijo, vsiljuje kot resnico. In vsak, ki ima boljšo razlago (kot nekoč Galileo) postane heretik in oklican za nazadnjaka.
Znanost kot nova religija
Moderna znanost, ki jo pogosto poveličujemo kot vrhunec človeške razumnosti, se je spremenila v nekaj, kar spominja na srednjeveško Cerkev. Njeni “duhovniki” – nevroznanstveniki, biologi in filozofi materializma – razglašajo svoje teorije za neizpodbitne resnice, medtem ko zavračajo vsakršno kritiko kot herezijo. Ko je Galileo trdil, da Zemlja ni središče vesolja, ga je Cerkev dala v pripor. Danes znanstveniki, kot sta Sam Harris, Yuval Noah Harari ali Daniel Dennett, z enako vnemo razglašajo, da je naša zavest zgolj iluzija, ljubezen kemijska reakcija, svobodna volja pa mit. In ta pogled se kot virus širi po zahodni civilizaciji, ki vedno bolj drvi v moralni propad, kjer je človek zreduciran zgolj nad skupek atomov ali celo da ne obstaja.
FOTO: Davorin Kuhar – Dall-E
Naturalizem, ki trdi, da je vse v vesolju mogoče razložiti z materialnimi procesi, je postal ideologija, ne znanost. Resnica je, da skoraj vsi v zahodnem svetu smo padli pod to halucinacijo in pod ta prepričanja od časov, ko so začeli ločevati znanost od filozofije in razodetij. In mi verjamemo, da je to resnica. Ta svetovni nazor nas skuša prepričati, da je naše življenje zgolj zbirka atomov, ki se premikajo po vnaprej določenih tirnicah. Če poslušate nevroznanstvenike, je vaš občutek ob poslušanju Mozartove simfonije le nevronski šum, vaš moralni kompas pa evolucijski trik. To ni znanost, še manj pa resničnost – to je halucinacija, ki nas slepi za globlje resnice o človeški izkušnji in oddaljuje od človeka, kakršnega smo bili ustvarjeni.
Absurdnost redukcionizma
Poglejmo nekaj teh “resnic”, ki jih moderna znanost razglaša:
- Ljubezen? Zgolj koktajl kemikalij, kot so dopamin, oksitocin in serotonin.
- Zavest? Iluzija, ki jo ustvarijo nevroni v možganih.
- Svobodna volja? Nemogoča, saj smo podvrženi determinističnim zakonom fizike.
- Smisel življenja? Naključni stranski produkt evolucije, brez inherentne vrednosti.
Te ideje niso le poenostavitve – so absurdne. Če je svobodna volja iluzija, zakaj se počutimo odgovorne za svoja dejanja? Zakaj kaznujemo zločine? In če je zavest le iluzija, kdo sploh bere ta članek? Curtis White, avtor knjige The Science Delusion, to imenuje “scientizem” – ideologijo, ki poveličuje znanost kot edini vir resnice, medtem ko zavrača zdravo pamet, umetnost, filozofijo in duhovnost. White pravi, da znanost ni bog, ampak orodje – in slabo orodje, ko gre za razumevanje človeške prave narave.
Zahodna civilizacija v slepi ulici
Davorin Kuhar | Dall-E
Zahodna civilizacija, obsedena z znanstvenim napredkom, je izgubila stik s tem, kar nas dela človeške. Iain McGilchrist, psihiater in avtor knjige The Master and His Emissary, opozarja, da je naša kultura postala ujeta v preozki, redukcionistični pogled, ki ga poganja leva možganska hemisfera. Ta del možganov ljubi analizo, kvantifikacijo in mehanicistične razlage – a zanemarja celostno, intuitivno razumevanje, ki ga ponuja desna hemisfera. Rezultat? Družba, ki poveličuje individualizem, potroštništvo, tehnologijo in znanost, a pozablja na lepoto, smisel, druženje in duhovnost, ki obstaja – a jo trenutna znanost ne zmore zaznati, zato jo je označila za epifenomen ali iluzijo.
Raymond Tallis, nevroznanstvenik in filozof, to imenuje “nevromanija” – obsedenost z razlago vsega skozi možganske procese. Tallis opozarja, da smo več kot naši nevroni; smo bitja, ki ustvarjamo umetnost, iščemo smisel in se borimo za svobodo. Toda znanost, ujeta v naturalistično halucinacijo, tega ne vidi, oziroma daje temu malo vrednosti.
Pot iz halucinacije
Kaj lahko storimo? Najprej moramo priznati, da znanost ni edini vir resnice. Da, znanost nam je dala cepiva, računalnike in potovanja v vesolje – toda ne more nam povedati, da je sončni zahod lep ali kako naj živimo smiselno življenje. Zašli smo, ko smo ločili znanost od drugih disciplin, ki so nam govorile resnico. Misleci, kot je Stuart Hameroff, ki raziskuje zavest skozi kvantno fiziko, nakazujejo, da obstajajo razlage, ki presegajo materialistične modele. Zavest, svobodna volja in smisel niso iluzije, ampak temeljne lastnosti resničnosti, ki jih znanost še ni uspela razumeti.
Sprejeli smo dogme naturalizma, niti ne znamo več drugače razmišljati, zlagali so nam, da duhovnost ne obstaja, ali da ni relevantna.
Prebujenje iz sanj
Znanost je čudovito orodje, a grozen bog. Njeni “duhovniki” nas morda prepričujejo, da je naša resničnost omejena na nevrone in kemikalije, toda čas je, da se upremo tej halucinaciji. A vsak, ki pride z novim odkritjem, je označen za nazadnjaka ali “heretika”.
Smo osebe? Ali smo zgolj stroji? Znanost pravi, da smo stroji, da je oseba zgolj iluzija. Smo tisti, ki ljubimo, ustvarjamo, sanjamo in iščemo smisel – in nobena znanstvena dogma ne more razložiti tega. Naj bo to začetek upora proti naturalistični iluziji. Naj bo to trenutek, ko se ponovno spomnimo, kdo smo, ustvarjeni po Božji podobi. Osebe z resnično vrednostjo, svobodno voljo in resničnim namenom.