“Sem zdravnik. V svoji karieri sem videl marsikaj… Ko starejši, bolni ljudje ob slovesu mirno govorijo o oporoki, je to boleče, a razumljivo. Ti ljudje so prehodili svojo pot in utrujeni od bolezni želijo le zaključiti zadeve na zemlji. A ko nekaj podobnega s povsem umirjenim glasom izgovori šestletni otrok — je to srhljivo.”
Tako se začne pretresljiva izpoved zdravnika, ki je iz svoje bolnišnične pisarne odšel v solzah, potem ko je obiskal malega Andrijo.
Redka bolezen brez odgovora
Andrija je bil star komaj tri leta, ko se je prvič potožil o bolečini. Starša sta ga peljala od enega do drugega zdravnika, a noben ni znal postaviti jasne diagnoze. Šele po pol leta so izvedeli, da gre za izjemno redko bolezen, ki prizadene eno na milijon otrok in je skoraj neozdravljiva.
Upanje je vseeno ostajalo. Starša sta ga peljala na zdravljenje v Izrael, Nemčijo in Švico, a se kljub vsem naporom bolezen ni ustavila. Zadnje tedne svojega življenja je Andrija preživel v bolnišnici, kjer so mu zdravniki poskušali vsaj omiliti trpljenje.
Zadnja želja, ki je pretresla vse prisotne
Tik pred smrtjo je Andrija, ki je ravno dopolnil šest let, prosil, da pridejo starši v sobo. Prisotna je bila tudi medicinska sestra in zdravnik.
“Mama, oče, rad bi vaju nekaj prosil. To je moja zadnja želja. Obljubita mi, da jo bosta izpolnila.”
Starša sta, solzna in ganjena, rekla: “Obljubiva.”
Nato je deček izrekel besede, ki so vsem navzočim zlomile srce:
“Slišal sem, da nekateri otroci potrebujejo organe, da lahko ozdravijo. Rad bi, da moje organe podarite njim.”
foto: prtnscrn
Pet novih življenj
Te iste noči je Andrija umrl. Njegova želja pa ni bila zaman. Zdravniki so s pomočjo njegove daritve uspeli rešiti življenja petim otrokom.
Verjamem, da Andrija zdaj gleda z neba in se skupaj z njimi veseli njihovega novega začetka.
Počivaj v miru, mali junak.