Aristotel je nekoč povedal, da je „človek je politično bitje“ (zoon politikon) in ni mislil samo na to, da smo družabni ali socialni (kot so mravlje ali volkovi), ampak predvsem to, da človek po naravi živi v polis (urejeni skupnosti, mestni državi), ker samo tam lahko razvije logos (govor, razum, razpravo o dobrem in pravičnem).
Politika obstaja tako dolgo, kot je dolgo človeštvo. Platon in Aristotel (desno), ker je človek politično bitje.
Vsak človek ima torej neko implicitno ali eksplicitno predstavo o tem, kaj je dobro življenje v skupnosti , ima idejo kako bi naj družba delovala, da ji je dobro, cveti in raste – in to ga vleče v politiko, ne glede na to, ali postane vodja, volivec, kritik ali pasiven opazovalec.
Vsak človek ima neko vizijo „kako bi moral svet (skupnost, javne zadeve) delovati“. Ta vizija je lahko zelo različna (od totalitarne do anarhistične, od egalitarne do hierarhične), ampak sama potreba po njej in želja po uresničitvi je univerzalna.
V demokraciji se ta vizija izrazi skozi stranke, programe, volitve in zaupanje (ali nezaupanje) voditeljem.
To je človeška narava. Človek ima impulz, da to tudi pomaga uresničiti politiko v katero verjame – če to zavestno ve, ali ne
Človek je politično bitje → ima naravno potrebo po skupnem življenju v urejeni skupnosti → v tej skupnosti pa se nujno pojavi vprašanje kako naj ta skupnost deluje, da omogoča dobro, pravično, varno, blaginjsko itd. življenje → zato ima (skoraj) vsak posameznik neko bolj ali manj artikulirano predstavo o idealni ureditvi javnih zadev → te predstave se med seboj razlikujejo → zato nastane konflikt vizij → ta konflikt rešujemo z politiko (razprava, oblast, volitve, zakoni, prisila) → v moderni demokraciji se te vizije agregirajo v stranke / kandidate → ljudje z glasom izrazijo podporo eni viziji → zmagovalna skupina dobi zaupanje in mandat, da v določenem obdobju uresničuje svojo vizijo → a ker je vizija vedno delna in nikoli univerzalno sprejeta, politika nikoli ne konča.
To je robustna, logična veriga – in objektivno drži kot univerzalna značilnost človeške družbe (ne glede na kulturo, obdobje ali geografijo).
Glavna objektivna področja politike – univerzalna, ne glede na čas in kraj
Ker je politika v osnovi o urejanju skupnega življenja, se skoraj povsod in vedno pojavijo ista temeljna področja, ki jih moramo nekako urediti. To so tista področja, kjer se vizije najbolj trčijo in kjer oblast najbolj posega.
Vsak človek ima svoj “meta‑okvir”
Vsak človek ima na najglobljem mestu neko temeljno prepričanje o resničnosti (kaj je svet, kaj je človek, ali obstaja Bog, kaj je prav in narobe), in iz tega temelja šele izhaja vse ostalo — njegov pogled na politiko, gospodarstvo, pravo, družino.
To ni mnenje, ampak strukturno dejstvo o tem, kako človeški um deluje. Tudi tisti, ki misli, da mu je na prvem mestu gospodarstvo, v ozadju že stoji na nekem prepričanju o naravi človeka — samo da tega morda ne prepozna kot vero.
Vsak človek, preden se odloči kaj misli o gospodarstvu, varnosti, oblasti – mora najprej implicitno ali eksplicitno odgovoriti na globlja vprašanja:
| Temeljno vprašanje | Politična posledica |
|---|---|
| Kaj je človek? | Kako ga obravnava zakon, šola, država |
| Kaj je dobro? | Kaj naj politika zasleduje |
| Kaj je resnica? | Kdo ima avtoriteto odločati |
| Kaj je smisel skupnosti? | Zakaj sploh živimo skupaj |
Moderne politične ideologije so sekularizirana teologija – vzamejo strukturo religije, zamenjajo Boga z idejo, napredkom, nacijo, razredom ali posameznikom.
Ni pri vsaki osebi zavestno na prvem mestu isto, je pa pri skoraj vsaki osebi v ozadju neka predstava o tem, kaj je človek, kaj je dobro življenje, kaj je prav in kakšen red je dober.
FOTO: Pokukaj.si
Skoraj vsa velika tradicija (od Aristotela prek Avgustina, Tomaža Akvinskega do Maxa Schelerja) postavlja višje vrednote (duhovne, svete, moralne, resnico, dobroto, lepoto, svetost, smisel) nad materialne (gospodarstvo, varnost, užitek). Schelerjev hierarhija vrednot gre od senzoričnih (užitek) → vitalnih (zdravje, življenje) → duhovnih (resnica, pravičnost, lepota) → svetih (svetost, Bog).
FOTO: Pokukaj.si
1. Varnost in obramba (notranja in zunanja)
Najosnovnejše – brez tega ni skupnosti.
Kdo ščiti pred sovražniki, tatovi, nasiljem?
Kdo ima pravico do orožja, vojske, policije?
Kdo sme uporabljati silo?
2. Pravna ureditev in pravosodje
Kaj je dovoljeno / prepovedano?
Kako kaznujemo kršitve?
Kdo razsoja spore?
Pravila za lastnino, družino, dedovanje, pogodbe …
3. Ekonomija / gospodarstvo / prerazdelitev
Kdo nadzoruje vire (zemlja, voda, rudnine)?
Kdo odloča o davkih, lastnini, trgu, delu, blaginji?
Kako preprečujemo lakoto in kako spodbujamo bogastvo?
4. Oblast in vladanje (kdo odloča?)
Kdo ima legitimno oblast?
Kako se oblast pridobi (dedovanje, volitve, sila, božja volja)?
Koliko ljudi odloča (eden, malo, vsi)?
Kakšne so omejitve oblasti?
5. Identiteta skupnosti in meje
Kdo spada zraven nas (državljanstvo, narod, pleme)?
Kdo je „mi“ in kdo „oni“?
Jezik, kultura, vera, simboli – kaj nas drži skupaj?
6. Vzgoja, izobrazba, morala in religija
Kako vzgajamo nove generacije?
Kdo uči otroke, kaj je prav in narobe?
Ali država spodbuja neko moralo / vero / ideologijo?
7. Zdravje, blaginja in socialna skrb
Kdo skrbi za bolne, stare, nemočne, revne?
Je to družina, skupnost ali država?
8. Zunanji odnosi (če skupnost ni izolirana)
Trgovina, zavezništva, vojne, diplomacija.
V majhnih plemenih / bandah so bila prva 3–4 področja skoraj edina.
V antičnih polisih (Grčija, Rim) so se pojavila vsa do 6.
V modernih državah so vsa 8 zelo razvita in specializirana (ministrstva, zakoni, agencije …).
Najbolj osnovna univerzalna delitev
Če hočeš najosnovnejšo univerzalno delitev, ki jo najdeš skoraj povsod:
- Kdo ima oblast in kako se oblast omejuje / prenaša (politični sistem / oblast)
- Kako se varuje skupnost in posameznike (varnost / pravosodje)
- Kako se upravljajo viri in blaginja (ekonomija / socialna politika)
- Kako se oblikuje in ohranja skupna identiteta ter morala (kultura, izobrazba, religija)
To so tista „večna“ področja, o katerih se ljudje vedno prepirajo – ne glede na to, ali živijo v antični Atini, fevdalni Evropi, današnji Sloveniji ali v plemenu v Amazoniji.
Človek je politično bitje, ker nujno živi z drugimi ljudmi v skupnosti in zato nujno zavzema stališča do vprašanj skupnega reda, oblasti, pravičnosti, varnosti, vzgoje, gospodarstva in skupnega dobrega. Politika je zato univerzalna razsežnost človeškega življenja, ne le posebna dejavnost politikov.zoo
Katero od teh področij se ti zdi danes v Sloveniji najbolj sporno ali najbolj razkrito v različnih vizijah ljudi?
Ali pa želiš, da poglobimo katero od naštetih
Najboljši izbor knjig za totalnega začetnika
1. Jonathan Haidt – Pravičniški um
Zakaj: to je najboljši “vstop” v vprašanje, zakaj dobri ljudje pridejo do nasprotnih političnih vizij. Bukla ga opisuje kot knjigo, ki raziskuje izvore političnih in religijskih delitev ter kaže pot do boljšega medsebojnega razumevanja.
Kaj ti da:
zakaj ljudje ne štartajo iz “čiste logike”, ampak iz moralnih intuicij,
zakaj ima skoraj vsak svoj globlji “meta-okvir”,
zakaj politika ni samo program, ampak spor med moralnimi svetovi.
3-step point knjige:najprej razumi, da človek politično ne reagira samo racionalno;
potem prepoznaj moralne temelje, iz katerih misli;
šele nato presojaj ideologije in stranke.
2. Aristotel – Politika
Zakaj: to je izvorni tekst za tezo o človeku kot političnem bitju. GV Založba poudarja, da Aristotel v osmih knjigah obravnava skupnosti od hiše do polis, različne ustavne ureditve, državljana, zakone, vzgojo državljanov in najboljši način življenja; knjigo opiše kot razpravo o praktični filozofiji, katere smoter je blaginja ljudi.
Kaj ti da:
zakaj človek ne dozori sam, ampak v polis,
zakaj je politika vezana na dobro življenje, ne samo na oblast,
zakaj so vzgoja, zakon, ustava in skupno dobro ena celota.
3-step point knjige:vprašaj, kaj je človek in kaj je dober življenjski red;
primerjaj ustave in načine vladanja;
presodi, katera ureditev najbolj služi skupnemu dobremu.
3. Will Kymlicka – Sodobna politična filozofija
Zakaj: to je najboljši zemljevid modernih vizij skupnosti: liberalizem, libertarizem, marksizem, komunitarizem, feminizem, državljanstvo, multikulturalizem. Kymlicka sam v slovenski izdaji pove, da knjiga ni lahko branje, a da želi bralca uvesti v najpomembnejša vprašanja in najboljše odgovore sodobne politične filozofije.
Kaj ti da:
zakaj se moderne politične vizije tako močno razlikujejo,
kako se iz globokih predpostavk razvijejo različni programi države,
kako se spor med “svobodo”, “enakostjo”, “skupnostjo” in “pravicami” sploh strukturira.
3-step point knjige:identificiraj glavno teorijo človeka in pravičnosti;
poglej, kaj iz nje sledi za državo;
primerjaj, kje teorija drži in kje poči.