Dandanes pogosto slišimo, da mladi niso več tako navdušeni nad kmetijstvom ali pa, da imajo “dve levi roki” za kmečka opravila. A mladi Aleksej Doberšek iz Zgornjih Gameljn pri Ljubljani dokazuje nasprotno! Komaj 13-letni Aleksej, ki obiskuje 8. razred OŠ Šmartno pod Šmarno goro, že pomaga na kmetiji in to z veliko vnemo. Z domačinom Francem Junkarjem, lastnikom manjše kmetije, sta postala prava ekipa, ki skupaj z veliko zagnanostjo skrbi za posestvo.
Ljubezen na prvi pogled
Njuna skupna zgodba se je začela že pred leti, ko je Alekseja prvič pripeljala babica Greta, da bi ji pomagal pri nakupu svežih jajc pri Junkarjevih. Takrat triletni Aleksej je bil takoj navdušen nad kravami in Francovo kmetijo. Franc mu je pokazal, kako nahraniti krave in pospraviti, kar pustijo za sabo, in Aleksej se je naučil vsega zelo hitro. “Zdaj že znam nahraniti živino, pospraviti gnoj, pobrati jajca … Molsti pa še ne, a bi rad poskusil tudi to,” pravi Aleksej.
Delo na kmetiji in šolske sanje
Aleksej k Francu pomaga skoraj vsak dan po šoli. Kot pravi, si želi postati živinozdravnik, saj ima živali resnično rad. “Imam pa še skoraj dve šolski leti, da se dokončno odločim,” dodaja Aleksej. Na njegovo vnemo sta zelo ponosna tudi njegova starša, Andreja in Aljoša, ki podpirata njegovo ljubezen do kmetijstva.
Francova zagnanost in modrost
Franc Junkar, ki že več kot 20 let vodi kmetijo, pravi, da danes ni več enostavno živeti izključno od kmetijstva. “Na kmetiji je danes težko. Cene, birokracija in življenjski stroški so veliko višji kot nekoč,” ocenjuje Franc, ki obenem dodaja, da vsak dodaten par rok na kmetiji pride še kako prav. Franc in Aleksej skupaj skrbita za devet krav, šest telet ter perutnino, vsaka pomoč pa delo precej olajša. Franc pravi: “Otroci se hitro navdušijo, potem pa mine – pri Alekseju je drugače. Vedno rad pride in ima res občutek za delo.”
Franc in Aleksej sta prepričana, da bosta še dolgo sodelovala in skrbela za ohranjanje kmetije, ki je prava zakladnica izkušenj in ljubezni do narave.