Slovenska glasbenica Lucija Selak, pevka Ansambla Saša Avsenika, je bila gostja v oddaji Prvič na RTV Slovenija, kjer je z izjemno iskrenostjo spregovorila o težkih trenutkih svoje mladosti in ponosu na svoje podeželske korenine.
V pogovoru je priznala, da je bilo njeno otroštvo pogosto zaznamovano z nerazumevanjem in posmehom. Sovrstniki so jo poniževali, ker je igrala frajtonarico in živela na kmetiji.
»Moja osnovna šola je bila najbolj mučna stvar na svetu. Mislila sem, da sem sama. Imela sem občutek, da me nihče ne mara. Edina sem igrala frajtonarco – in tako zelo sem jo imela rada,« je povedala ganjeno.
»Ponosna sem, da sem s kmetov doma«
Lucija je v pogovoru poudarila, da se kljub vsemu nikoli ni sramovala svojih korenin.
Ravno nasprotno – danes s ponosom pove, da je hvaležna za vse, kar jo je življenje na kmetiji naučilo.
»Ponosna sem, da sem s kmetov doma. Pridna punca sem, delat znam, poštena sem, pa še sposobna,« je dejala pevka in s tem osvojila srca številnih gledalcev.
Njene besede so mnoge spomnile, da delo, skromnost in poštenost še vedno štejejo – in da se človek ne sme sramovati svojega izvora.
Srečanje, ki je zaprlo staro poglavje
Lucija je v oddaji razkrila tudi, da se je pred časom znova srečala s svojimi sošolci – deset let po koncu osnovne šole. Tam jo je presenetil trenutek, ki ga ne bo nikoli pozabila.
»Prišel je sošolec, ki mi je bil vedno malo všeč. Objeli smo se, pa mi reče: ‘Ti si mi bila pa vedno tako všeč, ker si bila drugačna. Nikoli se nisi spremenila.’«
Ob tem jo je poljubil na lice – trenutek, ki je bil za Lucijo znamenje sprave in spoštovanja, ki ga v otroštvu ni občutila.
Glasba, ki zdravi in povezuje
Lucija Selak danes s svojo glasbo širi veselje, toplino in ljubezen do slovenskih korenin. Njena izpoved je sporočilo vsem mladim, ki se kdaj počutijo manjvredne:
ne sramuj se, od kod prihajaš – to te dela edinstvenega.