Včasih za veliko zgodbo ni potrebnih veliko besed. Dovolj je prizor starejšega moškega, ki po ulici potiska voziček, v njem pa leži njegov ostareli pes.
Moškemu je bilo ime Tonino Vitale, njegovemu 13-letnemu labradorcu pa Dylan. Živela sta v italijanskem mestu Vibo Valentia. Ko Dylan zaradi hude bolezni in težav z gibanjem ni več mogel uporabljati zadnjih nog, se Tonino ni sprijaznil s tem, da so njuni skupni sprehodi končani.
Ni mogel hoditi – zato ga je vozil
Tonino si je pomagal s preprostim vozičkom.
Dylana je položil vanj in ga vsak dan odpeljal ven, da je lahko še vedno videl ulice, čutil sonce in bil ob človeku, s katerim je preživel svoje življenje.
Po nekaterih poročilih ga je Tonino na tak način peljal ven celo večkrat na dan.
Njuna rutina bi verjetno ostala neopažena, če ju ne bi nekega dne zagledala domačinka Sabrina La Grotteria.
Prizor jo je tako ganil, da ga je posnela in objavila na Facebooku.
Posnetek je eksplodiral.
Zanj ni počel nič posebnega
Kar je splet videl kot izjemno dejanje predanosti, je bilo za Tonina nekaj povsem običajnega.
Dylana je imel rad že od njegovega rojstva. Ko so ga zaradi viralnega posnetka začeli iskati novinarji, je pojasnjeval, da sam v svojem ravnanju ne vidi ničesar izjemnega.
Zanj je bilo preprosto: pes je bil član družine in ga zaradi bolezni ni nameraval pustiti doma.
In zgodba se tu ni končala.
Nato je prišla pomoč
Posnetek je prišel tudi do Alessandra Ortolana iz Trevisa, ki izdeluje posebne pripomočke za živali z omejeno mobilnostjo.
Odločil se je pomagati.
Za Dylana je izdelal posebej prilagojen voziček, ki mu je podpiral telo in mu omogočil lažje gibanje. Ko ga je Dylan prvič preizkusil, je Tonino povedal, da je presrečen, ker je pes znova premikal rep in bolje postavljal noge.
Preprost posnetek človeka in psa je tako sprožil val pomoči.
Do konca ob njem
Zgodba ima tudi grenak konec.
Dylan je bil že zelo bolan in je le nekaj dni po prejemu novega vozička poginil. Star je bil 13 let.
A svoje zadnje obdobje je preživel tako, kot ga je poznal vse življenje – ob Toninu in zunaj, na njunih skupnih poteh.
Tonino je umrl dve leti pozneje, leta 2020.
Njuna zgodba pa je ostala.
Ne zaradi drage opreme ali velike geste.
Ampak zaradi nečesa precej bolj preprostega: ko Dylan ni mogel več hoditi, Tonino ni prenehal hoditi z njim.