Po podatkih RTV Slovenija je v Sloveniji 83 romskih naselij, razpršenih po 25 občinah. Vse prejemajo sredstva iz državnega proračuna, mnoge pa tudi dodatna средства za izboljšanje bivalnih razmer.
Mestna občina Novo mesto je lani največ denarja namenila vzgoji in izobraževanju, sofinanciranju vrtčevskega oddelka ter “reševanju položaja skupnosti”. Tudi letos je občina prejela podobno vsoto – 966.231 evrov.
Urban Kramar, podžupan Mestne občine Novo mesto, je pojasnil, da poskušajo urediti lastništvo zemljišč in legalizirati objekte, a da je pri tem “veliko dela, ogromno dokumentacije in tudi stroškov”.
Zanimivo: Od 20 družin, ki so sprva izrazile interes za ureditev lastništva, je zdaj pripravljena sodelovati le še ena.
Razmere v romskem naselju Brezje-Žabjak
V romskem naselju Brezje-Žabjak je sicer zgrajena vodovodna infrastruktura in večina Romov ima hišne priključke. A pri elektriki je zgodba drugačna.
Pred kamere RTV Slovenija je stopil eden od prebivalcev naselja in razložil, kako si deset ljudi deli električno napajanje iz ene same hiše.
“Elektriko imamo iz ene hiše za deset ljudi. Pa jo plačamo. Jaz plačam vsak mesec po 150 evrov, ki jih ne porabim. Ampak moram plačati,” je povedal.
Večina objektov v naselju nima gradbenih dovoljenj, mnogi stojijo na nelegalnih zemljiščih, razmere pa ostajajo nedorečene kljub milijonskim vlaganjih.
Burni odzivi javnosti
Prispevek je na družbenih omrežjih sprožil val ogorčenja. Mnogi davkoplačniki opozarjajo na dvojna merila.
“Jaz moram za pasjo uto davek od nepremičnine plačati, brez pardona in vsako leto. Ker drugače mi grozi rubež,” je zapisal eden od komentatorjev.
Drugi dodajajo, da so razmere v romskih naseljih res težke, a da milijonska sredstva očitno ne prinašajo sprememb.
“Kam gre ta denar? Zakaj po toliko letih še vedno ni infrastrukture? Zakaj še vedno ni dovoljenj?” se sprašujejo.
Samo ena družina pripravljena urediti lastništvo
Po besedah podžupana Kramarja je občina pripravljena pomagati pri legalizaciji objektov in ureditvi lastništva. A zanimanje je minimalno.
Od 20 družin, ki so bile sprva pripravljene na sodelovanje, je danes ostala le še ena.
Zakaj?
Strokovnjaki opozarjajo na kompleksnost postopkov, dolgotrajnost, stroške in birokratske ovire. Nekateri dodajajo, da mnogi Romi ne vidijo koristi v urejanju statusa, saj živijo v naseljih že desetletja brez pravnih posledic.
Vprašanje ostaja: Kje je rešitev?
Mestna občina Novo mesto je v zadnjih letih prejela več kot dva milijona evrov za romska naselja. A razmere se ne izboljšujejo.
Elektriko si še vedno delijo po deset ljudi. Objekti so brez dovoljenj. Infrastruktura je pomanjkljiva.
Davkoplačniki so jezni. Romi nezadovoljni. Občina brez moči.
In odgovor na vprašanje “Kam gredo milijoni?” še vedno ostaja nejasen.
Kaj menite vi? Ali so milijonska sredstva upravičena? Ali bi morala država strožje ukrepati pri legalizaciji? Pišite nam v komentarje.