Najprej – preživeli smo in rojeni smo normalni, čeprav so naše mame ob glavobolu pile aspirin, jedle hrano iz konzerv, kadile in delale do zadnjega dne nosečnosti, pa jih nikoli niso testirali za diabetes.
Kot otroci smo se vozili v avtomobilih brez varnostnih pasov in zračnih blazin, brez čelad na kolesu ali rolerjih. Pili smo vodo iz vrtne cevi, ne iz plastenk. Delili smo steklenico kokte ali kole s prijatelji – in nihče ni zaradi tega umrl.
Jedli smo mlečne sladolede, beli kruh in pravo maslo, pili sokove polne sladkorja – pa nismo bili debeli, ker smo bili ves čas zunaj. Od jutra do večera smo se igrali skrivalnice, kavboje in Indijance, policaje in roparje, kraljico 1-2-3 in tisoč drugih iger, dokler se ni prižgala ulična razsvetljava.
Otroštvo brez ekranov in brez “tablet za vedenje”
Starši nas pogosto niso našli cel dan, pa vendar vzgojni šamar ni bil nasilje, ampak del vzgoje. Nikoli ni bilo težav.
Iz odpadnega lesa smo gradili vozičke brez zavor in se spuščali po ulicah – po nekaj padcih in modricah smo se naučili sami reševati probleme. Mi nismo imeli namišljenih prijateljev – mi smo jih pridobivali.
V šoli nismo dobivali tablet za hiperaktivnost in nismo imeli psihologov na vsakem koraku. Pa smo vseeno končali šole. Pred šolami nam niso prodajali drog. Nismo imeli PlayStationov, računalnikov, interneta ali 99 televizijskih kanalov. Imeli smo prijatelje v živo – in to je bilo dovolj.
Svoboda, odgovornost in ustvarjalnost
Padali smo z dreves, lomili zobe in roke, se rezali na steklo, metali petarde, brali stripe – in vse to preživeli. Do prijatelja smo šli peš ali s kolesom, potrkali na vrata in vstopili. Če smo zašli v težave z zakonom, starši niso plačevali varščine, temveč so bili pogosto strožji od samega zakona.
Zadnjih 50 let je bilo najplodnejših v zgodovini človeštva – in prav naše generacije so dale največje izumitelje, znanstvenike in ustvarjalce. Imeli smo svobodo, pravico do napak, uspeh in odgovornost – in naučili smo se s tem živeti.
Poklon generaciji
Če spadaš med te generacije – čestitam! Morda boš želel to sporočilo deliti tudi s svojimi otroki, da bodo razumeli, kako so njihovi starši odraščali.
Vsak izmed nas je angel samo z enim krilom – leteti pa znamo šele, ko se objamemo.