Rosaria je več let veljala za prepoznavno razvpito strastno aktivistko v LGBT gibanju. Govorila je na paradah ponosa, predavala na univerzah in bila prepričana, da dela nekaj dobrega. Kot pravi sama, je mislila, da bo svet postal boljši, če bodo ljudje preprosto sledili svojim željam in nagnjenjem.
Toda skozi osebne izkušnje in razpoke v lastnem življenju je začela dvomiti. Njena identiteta, ki se ji je zdela trdna, je postajala vse bolj krhka.
Zaljubljanje v ženske
Rosaria odkrito priznava, da je dolgo tavala med odnosi z moškimi in skritimi čustvi do žensk. Že v času študija je čutila, da je nekaj v njej razklano – hodila je z moškimi, a se istočasno zaljubljala v ženske. Prijateljice so ji naravnost rekle, da je »gej« in da se le skriva pred resnico. Naveličana zmede in neuspešnih zvez je sklenila, da bo poskusila živeti kot lezbijka – in ko je spoznala svojo prvo partnerko, se ji je zazdelo, da se je vse postavilo na svoje mesto.
Kako je ugotovila, da je LGBTQ zlobni svet
Prelomni trenutek je prišel, ko je v krogu svojih LGBT prijateljev spoznala nekaj, kar je močno zamajalo njen svet. Eden izmed njenih najbližjih, ki je živel kot transspolna ženska z imenom Jill, ji je razkril svojo preteklost. Njegovo pravo ime je bilo Matthew – in nekoč je bil celo protestantski pastor, mož in oče. Sam je padel v ideologijo, a je imel toliko zdrave pameti, da je pomagal tudi Rosario. Ko ji je v roke dal škatle s svojimi starimi teološkimi knjigami, se je Rosaria prvič zavedela posledic: v imenu »svobode« je Matthew zapustil ženo in otroke.
FOTO: Youtube / Screenshot
V tistem trenutku se je vprašala: ali res lahko rečemo, da “ne škodimo nikomur”, če za sabo puščamo razbite družine in otroke brez očeta? To spoznanje jo je pretreslo – prvič je začela slutiti, da vsa ideologija, ki jo je podpirala, morda ni pot k svobodi, ampak k zmedi, kaosu in razbitim življenjem.
»Kaj pa, če sem se motila?«
Rosaria danes priznava, da je dolgo mislila, da so njena razmerja z ženskami nekaj povsem normalnega in celo osvobajajočega. A skozi življenje je začela opažati, da ti odnosi prinašajo več praznine kot izpolnitve. Namesto miru in stabilnosti so prinašali nemir, razpoke in neuresničeno hrepenenje.
Ko se je poglabljala v teme, ki jih je prej kritizirala, je prišla do spoznanja, da morda ni vse tako, kot se zdi. »Vprašala sem se – kaj pa, če sem se motila? Kaj pa, če to, kar sem imela za svojo identiteto, v resnici sploh ni resnica?« priznava danes.
Začela je spoznavati, da se človek lahko ujame v miselnost, ki jo ima za »svobodo«, a jo ta v resnici zaveže. To odkritje jo je globoko pretreslo.
Nova pot razmišljanja
Rosaria je danes povsem drug človek. Ko gleda nazaj, svojo preteklost opiše kot zmoto, v kateri je dolgo živela. »Moje življenje je bilo resnično – a ni bilo resnično dobro,« priznava.
Danes je Rosaria poročena z moškim, s katerim skupaj vzgajata otroke. Njeno življenje, ki je bilo nekoč polno aktivizma, boja proti Svetemu pismu in iskanja identitete v ideologiji, se je umirilo v družini in vsakdanjih odnosih. Svojo preteklost opisuje kot obdobje, ko je živela v zmoti – prepričana, da gradi svobodo, v resnici pa je gradila zidove okoli same sebe.
Njeno priznanje je pomenljivo: človek ima vedno izbiro, katero pot bo izbral. Lahko sledi toku želja, lahko pa se odloči stopiti na pot, ki ga vodi k miru, svobodi in notranji skladnosti.
Ambasadorka spremembe
Danes Rosaria s svojo zgodbo deluje kot ambasadorka spremembe. Njeno življenje dokazuje, da ni nihče obsojen ostati tam, kjer je – vedno je možnost, da se dvigneš, spremeniš in izbereš nekaj boljšega.
Nekoč je mislila, da je njena pot prava. Danes pa ve, da prava svoboda ne pomeni živeti po svojih muhah, ampak najti pot, ki človeka resnično osvobodi.