Ganljivo

Ana Praznik razkrila: Po tem ko je Nejc umrl, nas je hodil vedno pozdravljat

Objavil: pokukajsi | 27.05.2024 | Vir: TikTok / Irena Joveva

Po Nejčevi smrti ... Kadar koli smo se štirje člani srečali, ne glede na to, ali smo bili zunaj ali notri, na vajah ali v dvorani...

Ana Praznik je danes znana je kot voditeljica, vendar je svojo kariero začela v pevskem resničnostnem šovu, ki je vse člane popeljal v svet slavnih. A eden izmed njih je žal kmalu po tem preminil, o njegovi smrti pa le redko govorijo.

Od takrat Ano, ki jo slovenska javnost pozna že več kot dve desetletji. Trenutno vodi oddajo o prenovi domov za socialno ogrožene. V intervjuju za ŠOKkast je razkrila, da so snemanja oddaj čustveno zelo naporna, zato potrebuje nekaj časa, da si po njih opomore.

Pred več kot dvajsetimi leti pa je doživela še težje obdobje, ko je skozi resničnostni šov postala članica glasbene skupine Bepop. Skupina je bila na vrhuncu slave, a hitro za tem, je prometni nesreči izgubil življenje njihov član, Nejc Erazem.

Umrl je štiri dni po izidu njihovega prvega albuma leta 2002, ko je bil kot motorist udeležen v nesreči. Čeprav ni bil kriv za nesrečo, je štiri ure kasneje v bolnišnici podlegel poškodbam.

Nejc se je v šov Popstars prijavil, čeprav se nebi smel. Zaradi mladoletnosti, a so pri njem naredili izjemo, ker so v njem prepoznali velik talent in mu omogočili nadaljevanje tekmovanja.

Ana Praznik je v pogovoru z evropsko poslanko Ireno Jovevo delila svoje spomine na obdobje po Nejčevi smrti in da so se dogajale nenavadne stvari:

»Po Nejčevi smrti ... Kadar koli smo se štirje člani srečali, ne glede na to, ali smo bili zunaj ali notri, na vajah ali v dvorani, vedno se je pojavila čebela. Vedno.«

@ijoveva Vse smo bile malo v Nejca. 💔 #ZJovevoNaTI @Ana Praznik #fypslovenija ♬ original sound - Irena Joveva

Povedala je, da so se spraševali, zakaj je čebela tam, in dodala:

»Bili smo v kleti, brez oken, med treningom, ko smo se samo spogledali in rekli OK, Nejc, razumemo. Približno pol leta nas je ta čebela spremljala, kjerkoli smo bili skupaj. Bilo je nekoliko srhljivo, a hkrati tudi pomirjujoče.«