Skupine fundamentalističnih Judov iz ZDA in Izraela iščejo rdeče telice ali krave samice, za katere verjamejo, da so potrebne za izgradnjo tretjega templja, priklic judovskega mesije in uvod v svetopisemski konec časov. 

Skupine fundamentalističnih Judov iz ZDA in Izraela iščejo rdeče telice ali krave samice, za katere verjamejo, da so ključne za izgradnjo tretjega templja, priklic judovskega mesije in uvod v svetopisemski konec časov. Telice, omenjene v Svetem pismu kot sredstvo za čiščenje obstoječega templja, morajo biti popolnoma rdeče barve, brez niti ene dlake druge barve.

Po skoraj 2000 letih iskanja je teksaški rančer namenoma redil te krave in jih septembra 2022 poslal v Izrael, kjer so zdaj na Zahodnem bregu pod skrbništvom organizacije Boneh Israel, ki si prizadeva "dejavno približevati odrešitev".

OČIŠČENJE ZA MIR

Na spletni strani organizacije Boneh Israel je zapisano, da so rdeče telice ključ do gradnje Tretjega templja (Hiše molitve za vse narode) in s tem do svetovnega mira. Ta praksa izhaja iz knjige Številk, kjer Bog zapoveduje Mojzesu in Aronu, da prinesejo popolnoma rdečo telico za očiščenje.

OČIŠČENJE ZA MIR

Na spletni strani organizacije Boneh Israel je zapisano, da so rdeče telice ključ do gradnje Tretjega templja (Hiše molitve za vse narode) in s tem do svetovnega mira. Ta praksa izhaja iz knjige Številk, kjer Bog zapoveduje Mojzesu in Aronu, da prinesejo popolnoma rdečo telico za očiščenje.

IZGRADNJA TRETJEGA TEMPLJA

Inštitut Temple pojasnjuje, da je prva rdeča telica bila žrtvovana s strani Mojzesa, in v zgodovini so bile žrtvovane skupno sedem za potrebe templja. Deseto naj bi žrtvoval kralj, Mesija, kar bi označilo njegovo razkritje. Tretji tempelj je lokacija, na katerem danes stoji mošeja Al-Aksa

SODOBNA PRIZADEVANJA IN SPORNA TOČKA

Trenutna glavna ovira za izgradnjo Tretjega templja je dejstvo, da Tempeljski grič zasedata Kupola na skali in mošeja Al-Aksa, dve svetišči islamske vere, kar povzroča napetosti.

Kupola je najstarejši ohranjeni del islamske arhitekture, ki jo je leta 692 ustvaril umajadski kalif Abd al-Malik, in vsebuje najzgodnejše zapisane razglase preroka Mohameda. Mošeja Al-Aksa, včasih opisana kot »tretje najsvetejše mesto v islamu«, je po mnenju večine muslimanov »najbolj oddaljena mošeja« (al-Masjid al-Aqṣā), v katero je Mohamed pripotoval iz Meke na svojem svetem »Nočnem potovanju«, omenjenem v 17. suri Korana. Te stavbe bi bilo treba uničiti, da bi lahko zgradili tretji tempelj, kar bi očitno razjezilo muslimane, ki že grozijo z maščevanjem Judom zaradi govoric o žrtvovanju rdeče telice.

Obstajajo špekulacije, da bodo skupine tretje skupnosti žrtvovale krave na Oljski gori, saj naj bi skupine kupile zemljišče tam izrecno za ta namen. Rabin Yitzchak Mamo, ki pripada skupini Tretji tempelj Uvne Jeruzalem, je dejal, da bi lahko daritveni obred potekal med pasho (22. april-30. april) letos.

Novinarska mreža CBS je intervjuvala v Ameriki rojeno fundamentalistično judovsko aktivistko po imenu Melissa Jane Kronfeld za oddajo »Sobotno jutro« o rdečih telicah. Kronfeldova je globoko vpletena v skupnost Tretjega templja in je služila v upravnih odborih več kot 40 neprofitnih organizacij, da bi dosegla svoje aktivistične cilje. Kot pojasnjuje CBS, vsak teden celo vodi skupine Judov k "predrzni molitvi" na Tempeljski gori.

"Ne gre za uničenje islamskih svetih krajev," je povedala za CBS. "Gre za ohranitev tega kraja in biti varuhi Božje hiše za vse ljudi."

MESIJANSKA DOBA

Mesijanska doba je koncept, ki se pojavlja v različnih verskih tradicijah, najbolj izrazito pa v judovstvu in krščanstvu, ter tudi v islamu, čeprav z drugačnimi interpretacijami in pričakovanji.

V judovstvu mesijanska doba označuje prihodnji čas miru, blaginje in duhovnega razsvetljenja, ko bo prišel Mesija – odrešenik, ki ga Bog pošlje, da vzpostavi Božje kraljestvo na Zemlji. Verovanje v Mesijo je ključni del judovske vere, in judovski Mesija je pričakovan kot vladar, ki bo obnovil Jeruzalem, zbral Jude iz razpršenosti, uvedel obdobje pravičnosti, miru ter zagotovil univerzalno poznavanje in čaščenje Boga. Različne judovske skupine imajo lahko različna pričakovanja o tem, kako in kdaj se bo to zgodilo.

V krščanstvu je koncept mesijanske dobe povezan s pričakovanjem drugega prihoda Jezusa Kristusa, ki bo uvedel večno kraljestvo Božje pravičnosti in miru. Za kristjane je Jezus Mesija, ki je že prišel, s svojim življenjem, smrtjo in vstajenjem pa je omogočil odrešenje človeštva. Drugi prihod Kristusa bo označil končno uresničitev Božjega kraljestva in večno življenje za vse, ki verjamejo.

V islamu se pojavlja podobna ideja o prihodu Mahdija in Isa (Jezusa) kot mesijanskih figur, ki bosta prinesla obdobje pravičnosti in miru pred končno sodbo.

Koncept mesijanske dobe se torej nanaša na obdobje, ko bo na Zemlji vzpostavljeno idealno stanje miru, pravičnosti in harmonije med ljudmi ter med človekom in Božjim stvarstvom, in je tesno povezan s pričakovanjem prihoda ali vrnitve mesijanske figure, ki bo to dobo uvedla.