Če verjameš, te bo Bog blagoslovil ob pravem času in na način, ki je zate najboljši! 

1. Nepotrpežljivost in razočaranje

Vsi si želimo, da bi se nam v življenju zgodile dobre stvari, a prepogosto si jih želimo takoj. Ko se ne zgodi tako, smo v skušnjavi, da bi vprašali: »Bog, kdaj? Koliko časa moram še čakati?"

Večina nas mora rasti na področju zaupanja v Boga, namesto da bi se osredotočali na vprašanje "kdaj". Če vam primanjkuje veselja in miru, ne zaupate Bogu. Če se vaš um ves čas počuti izčrpanega, ne zaupate Bogu.

Dobršen del življenja sem preživel nepotrpežljiv, razočaran in razočaran, ker je bilo stvari, ki jih nisem vedel. Bog me je moral naučiti, naj pustim stvari mimo in se neham počutiti, kot da moram vedeti vse. Končno sem se naučil zaupati Tistemu, ki ve vse, in sprejeti, da na nekatera vprašanja morda nikoli ne bom dobil odgovora. Dokaz, da zaupamo Bogu, je, ko nas ne skrbi.

2. Zaupanje v Boga

Zaupanje v Boga pogosto zahteva, da ne vemo, kako bo dosegel, kar mora storiti, in ne vemo, kdaj bo to storil. Pogosto pravimo, da Bog nikoli ne zamuja, vendar tudi ne odgovori, ko mi to želimo. Zakaj? Ker izkoristi čas čakanja, da okrepi našo vero vanj in vnaša spremembe in rast v naša življenja.

3. Božji čas ni vedno naš čas

V življenju veliko časa preživimo v čakanju, saj je sprememba proces. Veliko ljudi si želi spremembe, vendar ne želijo iti skozi proces čakanja.

Pogosto bomo morali čakati na Božji čas. Toda vprašanje je, ali bomo čakali na napačen ali pravi način?

Če čakamo na napačen način, bomo nesrečni; če pa se odločimo čakati na Božji način, lahko postanemo potrpežljivi in uživamo v čakanju.

Potrebna je praksa, a ko pustimo Bogu, da nam pomaga v vsaki situaciji, razvijemo potrpežljivost, ki je ena najpomembnejših krščanskih vrlin. Potrpežljivost je sad Duha (glej Galačanom 5:22-23). Razvija se le v preizkušnjah, zato ne smemo bežati pred težkimi situacijami.

Vsaka sprememba, skozi katero sem šel, me je naredila bolj zrelega in pristnega vernika. Naučimo se zaupati Bogu tako, da gremo skozi številne izkušnje, ki zahtevajo zaupanje. Ko vedno znova vidimo Božjo zvestobo, opustimo zaupanje vase in postopoma zaupamo vanj. Če bi takoj naredil vse, kar zahtevamo, ne bi nikoli duhovno rasli in se razvijali. Čas in zaupanje delujeta drug z drugim.

4. Sprejmite Božji čas

Bog nam daje upanje in sanje o določenih stvareh, ki se bodo zgodile v našem življenju, vendar nam ne dovoli vedno videti točnega časa njegovega načrta. Včasih bi želeli odnehati, če bi vedeli, koliko časa bo trajalo, a ko sprejmemo Božji urnik, lahko živimo v upanju, saj Bog vedno dela na naših težavah in potrebah. Božji načrt za naše življenje je dober – tega nikoli ne pozabimo!