Zdravniki so siamskima dvojčkoma dali le nekaj dni, a sta dokazali, kako zelo so se motili glede njiju

Ko sta se Marieme in Ndeye rodili, zdravniki niso pričakovali, da bosta siamski dvojčki živeli več kot le nekaj dni. Sestri sta zdaj stari 7 let, obiskujeta tradicionalno šolo in vse navdušujeta s svojo fantastično vitalnostjo. "Ko ti že od začetka govorijo, da ni prihodnosti, živiš samo za sedanjost," je v BBC-jevem dokumentarcu povedal oče deklet Ibrahima. Siamski dvojčki so izjemno redki in so v večini primerov mrtvorojeni ali pa umrejo v 24 urah po rojstvu. Zdravniki so sprva ugotovili, da je to najverjetnejši scenarij za Marieme in Ndeye, vendar sta deklici kljubovali vsem zdravniškim mnenjem in pred kratkim lahko praznovali svoj sedmi rojstni dan. 

Marieme in Ndeye imata par nog in medenico, vendar imata vsaka svojo hrbtenico in srce. Imata 24-urno varstvo, vendar obiskujeta tradicionalno osnovno šolo Južnega Walesa. "Sta pravi borki, ki izzivata vsakogar," je Ibrahim povedal o svojih hčerkah. Čeprav imata obe dekleti svoje edinstvene osebnosti in razpoloženja, sta za preživetje odvisni druga od druge. »Moji hčerki sta zelo različni. Marieme je zelo tiha, introvertirana osebnost, pri Ndeye pa je situacija popolnoma drugačna, je zelo samostojna,« je pojasnil oče. »Ne bi rekel, da je lahko, je pa velik privilegij. Človek ima srečo, da je priča temu nenehnemu boju za življenje.« Ko sta se leta 2016 v Senegalu rodili dvojčki, sta starša pričakovala le enega otroka. Ko sta se deklici rodili, so jima zdravniki dali le nekaj dni. "Pripravljal sem se, da ju bom zelo hitro izgubil," je dejal Ibrahima. »Edina stvar, ki smo jo lahko naredili, je bila, da smo jima stali ob strani in jima preprečevali, da gresta sami na to pot. Že zelo zgodaj smo videli, da imamo opravka s pravima borkama, ki se oklepata življenja.«

Po mnenju senegalskih zdravnikov bi bila njuna najboljša možnost za preživetje ločitev. Družina je nato obupano iskala možnosti in leta 2017 prišla v londonsko bolnišnico Great Ormond Street v upanju, da jim bo znana otroška bolnišnica lahko pomagala. Vendar so preiskave pokazale, da je Mariemejino srce preslabo za zapleteno operacijo in da je ne bo preživela, zato sta se starša naposled odločila, da dekleti ne bosta ločili. »To bi pomenilo, da bi eno od svojih otrok ubil zaradi druge, tega pa nisem mogel storiti. Ne morem si dovoliti, da odločam o tem, kdo živi in kdo umre,« se je spominjal oče. Mati deklic je odpotovala domov v Senegal, da bi skrbela za njune druge otroke, Ibrahima pa je ostal v Združenem kraljestvu z dvojčkoma, ki potrebujeta stalno zdravniško oskrbo in družina se je na koncu ustalila v Cardiffu. »Zelo težko je bilo, da nismo mogli domov, saj smo imeli doma družino in delo. Bil je skok v neznano, a nisem preveč razmišljal, sledil sem svojemu srcu. Moja starševska odgovornost je, da jima stojim ob strani in to bo moj cilj v življenju,« je priznal oče.

Dvojčki potrebujeta redne bolnišnične preglede, saj sta izpostavljeni velikemu tveganju za okužbe in srčno popuščanje. Zdravniki ne vedo natančno, katere organe si delita sestri in kateri sta popolnoma edinstvena, vedo pa, da imata dve ločeni hrbtenici in da sta živca, povezana z njima ločena, kljub temu pa dekleta popolnoma usklajujeta svoje gibe, ne da bi morali komunicirati. Oblačenje dvojčkov je poseben izziv, kupljena oblačila pa je treba vedno posebej predelati, da jih lahko nosita. Družina se je zdaj ustalila v svoji skupnosti v Cardiffu in dekletoma gre odlično v šoli. "Želim, da živita normalno življenje, se igrata in smejita z drugimi otroki, sklepata prijateljstva in rasteta kot posamezniki. Ni se jima treba pred nikomer skrivati, dejstvo, da hodijo v tradicionalno šolo, pa kaže, da sta del družbe in da imata srečo, da sta del te skupnosti,« je pojasnil Ibrahima.

Za Marieme in Ndeye je naslednji izziv učenje hoje. Trenutno lahko s pomočjo hodita približno 20 minut na dan. "Dosegel sem stvari, za katere nihče ni mislil, da so možne," pravi ponosni oče in dodaja, da čeprav ne ve, kako dolgo bo trajala ta pot, poskuša ceniti vsako minuto. »Vsak dan naredimo presenečenje in slavimo življenje. Prinašata mi veliko veselje. Biti njihov oče je velik blagoslov.«