Po mnenju švedskega psihiatra tako iz lastnih otrok vzgajamo pošasti!

Ime švedskega psihiatra Davida Eberharda morda marsikomu zveni znano. V medijih kroži veliko člankov in strokovnih mnenj o njegovem odkritem slogu in njegovih starševskih nasvetih, s katerimi mu je starševsko skupnost uspelo razdeliti na dva tabora. Napisal je veliko knjig na to temo in je prepričan, da "liberalno starševstvo", ki je danes v modi, slabo vpliva tako na otroke kot na njihove starše.

Eberhard opozarja: dandanes "starši ne delujejo več kot odgovorni odrasli."Čutijo, da morajo biti najboljši prijatelji svojih otrok. Postavljajo se na enako raven kot otroci, ne da bi jim nasprotovali in postavljali meje. Starši ne odločajo več, ampak želijo biti tako kul, uporniški in moderni kot njihovi otroci. Danes našo družbo sestavljajo samo še najstniki, « z nekaj rezine v glasu pravi Eberhard. Trdi tudi, da: » Večina staršev si tega noče priznati, pri vzgoji otrok se soočajo s številnimi težavami. Vedno trdijo, da je vse v redu! Peče pa jih vest, saj vedo, da marsikaj delajo narobe. Zvečer, po napornem dnevu v službi, pripravijo hrano, ki je otrokom všeč, saj se ne želijo prepirati z njimi. Otroku dovolijo, da jé pred televizijo, da pritisne na pametno napravo več, kot je treba, samo da je v hiši vse v redu. Ti starši počitnikujejo tam, kjer želijo njihovi otroci, čeprav brez njih nikoli ne bi izbrali te destinacije. Ne rečem, da je slabo, samo pravim, da se življenje staršev ne bi smelo vrteti okoli otroka. Nobenih znanstvenih dokazov ni, da takšen odnos staršev pozitivno vpliva na otroka,« poudarja Eberhard.

Specialist poudarja, kaj bi bilo normalno: »Mislim, da bi morala biti družina popolnoma demokratična institucija. Odnos med odraslimi in otroki je vedno asimetričen, kot odnos med učiteljem in učencem, eden uči, drugi posluša. Starši lahko bolje ocenijo situacijo, ker imajo več izkušenj in znanja, zato naj postavljajo pravila. Nekateri moji bralci so pod vtisom, da želim vrniti vojaško usposabljanje in telesno kaznovanje, tega nisem nikoli rekel in nikoli nisem udaril svojih otrok. Prepričan sem, da je treba otroke vzgajati v skladu z vrednotami in normami družbe, v kateri živijo. Na zahodu se starši zdaj bojijo vsega in mislijo, da lahko že najmanjša kritika travmatizira otroke. Najstnicam več ne govorijo, naj ne jedo preveč čokolade, ker se bodo zredile in samo zato, ker se bojijo, da bo deklica padla v drugo skrajnost in postala anoreksična. Zagotavljam pa vam, da lahko od svojih otrok zahtevamo določene stvari in se bodo prilagodili. Z otroki ne ravnajte kot s porcelanastimi lutkami. Da bi vzgojili močne osebnosti, moramo otroke že od malih nog učiti spopadanja s težavami,« predlaga psihiater.

»Če želimo vzgojiti samostojne otroke, jim moramo omogočiti, da hodijo v šolo sami. Pri šestih letih je otrok že sposoben sam potovati v velikem mestu, kjer je veliko prevoznih sredstev. Starši tega seveda ne sprejemajo, hkrati pa dopuščajo otrokom, da nekatere odločitve sprejemajo enakopravno kot odrasli. "Mnogi odrasli delujejo na zelo protisloven način, ne da bi pomislili, da lahko to vedenje zmede otroke, " poudarja Eberhard. Dodal je: po njegovem mnenju "otrok premalo pripravljamo na življenje. Pretentamo jih, da se jim nikoli ne bo zgodilo nič hudega, da obstajamo samo za njih, da so najpomembnejši ... naredimo jim veliko škodo, saj na koncu ne bodo kos niti najmanjšemu problemu. Današnji starši so šli predaleč. Te pretirane liberalizacije ne morejo več obvladovati in prizadevanje za enakost v vsem je postalo ena od družbenih dogem. Otroke pošiljamo v vrtec enako stare, mame in očetje se enako trudijo, v skoraj enakih položajih. Delo je edini način, da postaneš popoln človek. To slišimo že v zgodnjem otroštvu. Samo biti starš ni več vrednota. Nobena ženska si ne more več privoščiti, da bi ostala doma in vzgajala otroke, ker jo bo obsojala vsa družba. V očeh drugih postane staromodna," je prepričan.

Navsezadnje Eberhard nariše tudi sliko, kaj se bo zgodilo, če se bo ta trend nadaljeval: »sodobni otroci vedno želijo biti v središču pozornosti, ker mislijo, da so zelo pomembni. Odraščajo pogumno in samozavestno, a imajo izkrivljen pogled na svet, življenje in lastne sposobnosti. Osredotočanje le na otroka ni najboljša vzgojna metoda na svetu. Če bi bilo, bi nas naši otroci imeli radi bolj kot kogarkoli drugega na svetu, ampak ni tako. Ko bomo stari in oslabeli, nas bodo otroci dali v dom za ostarele, medtem ko v drugih državah družine živijo skupaj, ker so starši spoštovani tudi na stara leta ...« - besede švedskega psihiatra dajo misliti.