Na Balkanu še vedno obstaja trg, kjer starši barantajo za poroko svojih hčera: Pri nevesti se ceni le eno

Ko se je razširila novica, da v Bolgariji obstaja »trg«, kamor moški prihajajo kupovat mlada dekleta za poroko, ljudje temu najprej niso verjeli. Gre pa za staro navado, ki se je ohranila vse do danes in ta "trg nevest" je edina možnost za številne revne družine, da rešijo svoje finančne težave in poskušajo urediti finančno donosno poroko za svoje ženske. Naličena in dovršeno urejena dekleta, s pričeskami, petami, nekatere z zlatimi zobmi, v izzivalnih oblekah se skušajo pokazati v čim boljši luči. Običajno se vse odvija v nekakšnem šotoru s separeji, kjer jih sprejmejo mladeniči, potencialni ženini, v spremstvu svojih družin.

To je tudi redka priložnost, da se dekleta in fantje srečajo in pogovarjajo, saj se v tej skupnosti izogibajo mešanju spolov. Mnoge družine dekleta že po 15. letu izpišejo iz šole, da bi jih rešile pred »skušnjavo«. Zmenki na druge dni ali izven tega dogodka niso dovoljeni. Najstnice vedno spremljajo družinski člani, ki skrbno skrbijo zanje. Tudi poroka zunaj njihove skupnosti je tabu. Na tržnici moški zapravijo od 7.500 do 11.300 dolarjev za kupčije, a ni vse tako, kot se sliši. - Moški ne kupijo ženske, ampak njeno nedolžnost! Če je res lepa, lahko cena naraste. Za te družine je tradicija, da svojo hčer poročijo med 16. in 20. letom. Večina deklet ne obiskuje srednje šole, saj se domneva, da bi jih kdo lahko »ukradel« po šestnajstem letu. Nato jih starši zaprejo v hišo, - je za New York Times povedal Welch Krustev, etnograf.

- Denar predstavlja čast. Če dam otroka brez odškodnine, pomeni, da sem berač brez avtoritete in da me nihče ne spoštuje, samodejno ne bo nihče spoštoval mojega otroka in vsa družina izgubi spoštovanje,« pravi Atanas, nevestin oče. Deutsche Welle je nekoč v kratkem dokumentarcu objavil zgodbo o tem nenavadnem običaju, ko spremlja dve dekleti Teno (17) in Mario (19), ko se pripravljata na tržnico, kar je pomenilo veliko nakupovanja in priprav, da bi morda našli pravo ljubezen in organizirali poroko. 

Vse se začne kot šolski ples. Fantje in dekleta stojijo v dveh ločenih skupinah, le občasno se rokujejo ali spogledujejo. Obkrožene so z mladeniči, katerih družine želijo na ta način najti primerne svate. Njihovi starši stojijo v ozadju in opazujejo in če njihov otrok najde primernega partnerja, se začnejo pogajanja o tem, koliko mora mladeničeva družina plačati, da dobi dekle.

Ta tradicija pa izumira prav zaradi dejstva, ker mladi Romi nočejo več, da bi jim starši urejali poroke. Z mobilnimi telefoni so dobili vpogled v svet okoli sebe. Danes se  vse manj ukvarjajo z izdelavo loncev, saj so kitajski cenejši. Zato se moški iz te romske skupnosti vedno bolj ukvarjajo z zemeljskimi deli. V druge države gredo za zaslužkom, ko se vrnejo, pa v svojo skupnost počasi prinašajo običaje drugih kultur. Starejše ženske Kalderashija vse bolj zagovarjajo avtonomijo. Želijo si »ven« iz hiše, a jim slaba izobrazba in ekonomska nestabilnost to preprečujeta. Do takrat pa se trg nevest nadaljuje, vendar v veliko manjšem obsegu.