Na prvi pogled se zdi nemogoče razumeti, kako bi lahko starši pozabili na svojega otroka v avtu. Vendar pa, kot pravi David Diamond, profesor psihologije se to lahko zgodi, ko so naši možgani na avtopilotu, kar pomeni, da sledimo rutinam, ne da bi se zavedali posebnosti trenutka. Stres in malomarnost sta vsekakor faktorja.

ZGODI SE VSEM: BOGATIM, REVNIM.

Ob tragedijah, kot je ta, ljudje pogosto obsojajo. Vendar pa, kot opozarja Gene Weingarten, avtor nagrajenega članka, ki obravnava izpovedi staršev, ki se jim je zgodilo nekaj podobnega, se lahko to zgodi komurkoli, ne glede na socialni status, starost ali narodnost.

V takih trenutkih se moramo spomniti, da gre za strašne napake, ki jih narekuje naša nezavedna miselnost, in ne za zločine, ki bi jih storili namerno. Obsojanje staršev ne pomaga. Pomaga pa razumevanje in nudenje podpore ter izobraževanje o tem, kako preprečiti takšne tragedije.

NI PRAV DA SE DOGAJA:

Sistem v katerem živimo je napačen, čeprav imamo vse več vsega. Telefoni, napačne ideologije, izpodrivajo skrb za otroke in vzgojo. Prva misel vsakega dobrega starša je: "Kje je moj otrok, kaj počne, kako je". To je prvo in zadnje kar misli starš 24 ur na dan.

"Je dobro?" Ne glede na njegovo starost. Če je star 1 mesec ali 50 let. Družina in dobrobit nje je prva in osrednja misel vsakega zdravega človeka. Ne kariera, ne denar. Otrok je.