Ganljivo

Od svojega osmega leta dalje skrbi za dedka in babico, ki sta edina sorodnika

Objavil: Nina | 27.05.2023 | Vir: Facebook

  

Že od 8. leta dalje skrbi za dedka in babico, ki sta edina ostala na tem svetu.

Prej ali slej se vsi postaramo in v vseh naših življenjih pride trenutek, ko hvaležno sprejmemo skrb od svojih otrok. A kaj, če nam jih usoda prezgodaj vzame? Julie in John sta izgubila vsak svojega otroka, zdaj pa zanju skrbi njun 10-letni vnuk, ki sta ga vzgajala in ljubila že od njegovega rojstva.
Čeprav se 72-letna babica in 63-letni pradedek še dobro počutita in ne potrebujeta posebne nege, jima mali Liam ljubeče pomaga pri hišnih opravilih: kuhanju, čiščenju, nakupovanju in jima olajša življenje na kakršenkoli način.


Leta 2012 so malega vnuka dali v varstvo Julie in Johnu, zdaj pa se je otrok prostovoljno javil, da bo skrbel za svoja ostarela stara starša, potem ko so zanj skrbeli vse življenje. Par si nikoli ni mislil, da se bosta na stara leta vrnila k vzgoji otrok, a usoda je poskrbela, da sta morala skrbeti za Liama , ki je bil takrat star komaj nekaj mesecev. Vse bi naredila za fantka, ki je osvetlil njihov svet. "Bil je čudovit dojenček in tako sem bila vesela, da se je rodil," je povedala babica. Toda sčasoma sta Julie in John spoznala, da je Liam edini, na katerega se lahko zaneseta, saj jima je le on ostal. Zato, ker nista več mlada, svojega vnuka po malem začenjata pripravljati na vsakdanje življenje, da bo lahko sam uspel, ko bo čas za to.


In mali Liam jima pomaga po svojih močeh, brez besed, povsem po svoji volji iz ljubezni. V vsakodnevne aktivnosti je vključen že od svojega 8. leta in z veseljem pomaga. Zaliva rastline, nakupuje, stoji na stolu, da babici ni treba, ko česa ne more opraviti, pregleduje pošto, pazi na njihove ljubljenčke, skuha čaj in celo kuha. Njegove najljubše jedi so testenine, palačinke in topli sendviči. Julie je z veseljem povedala, da ji njen vnuk vsako jutro pripravi toast za zajtrk. Po besedah babice Liam večino časa že ve, kaj mora narediti, in mu ni treba govoriti. "Je zelo dober in pameten deček," je povedala Julie , ki je izjemno ponosna na svojega pridnega vnuka. Navsezadnje je Liam poleg dobrega gospodinjstva tudi odličen učenec.


Nikoli jima ne daje razloga za stres, kar velja tudi za šolo. Sam si organizira šolske naloge, samostojno dela domače naloge, dobiva dobre ocene in celo prejema štipendijo za pomoč pri gospodinjskih stroških, ki dopolnjuje Johnovo in Julieino skromno pokojnino. Zakonca imata v svojem življenjskem obdobju predvsem čustvene težave pri vzgoji otroka, saj mu ne moreta zagotoviti razkošja, ki si ga srce želi. Toda Liam je izjemno hvaležen, ljubeč in prijazen otrok, ki ni nikoli zahteven. "Najtežje je bilo najti dodatne dolarje za stvari, ki smo mu jih želeli dati in kamor bi ga lahko peljali, ker si to zasluži," je priznala Julie.


Liam je prijazen in spoštljiv do vseh, z veseljem poskrbi tudi za starejše sosede, jim pomaga pri vsakodnevnih opravilih, tako kot svojim starim staršem.
John in Julie najdeta tolažbo v tem, da imata fanta ob sebi, potem ko sta kot odrasla izgubila vse tri otroke. Sicer pa babica ne želi, da bi se njen vnuk počutil »navezanega« nanju samo zato, ker se starata. Dokler pa Liam živi z njima, je zelo hvaležen za vso njuno pomoč. Julie in John se vsak dan zbudita z zavedanjem, da lahko vidita Liama  in dokler bosta lahko, ga bosta vzgajala v tako sladkega, ljubečega dečka, da bo postal dobra oseba. Zaželimo jim vse dobro.