Ženska pomaga invalidnim otrokom, da se sprejmejo

tako, da izdeluje punčke, ki so jim podobne

Pri večini igrač punčk proizvajalci stremijo k popolnosti in ne

upoštevajo, da je vsak človek edinstven in poseben, zato pri

izdelavi igrač ne smemo imeti v mislih enega samega ideala.

Toda nekateri ljudje trdo delajo, da bi prebili te nerealne ovire

 Amy Jandrisevits iz Wisconsina počne prav to.

Amy Jandrisevits vodi majhno podjetje za izdelavo punčk,

ki so podobne otrokom s posebnimi potrebami.

Amy že od malih nog zbira punčke in ceni raznolikost igrač.

S tem namenom je ustanovila lastno podjetje

"Punčka kot jaz"

ki ponuja punčke za otroke, ki so zaradi svoje invalidnosti

ali drugačnosti negotovi in potrebujejo potrditev.

 Amy je trdno prepričana, da so lutke "terapevtske in tolažilne",

zato se je odločila sprejeti izziv in zapolniti nišo na

trgu, ko gre za izdelavo punčk za invalide.

"Sem izdelovalka punčk, ki meni, da bi moral vsak otrok,

ne glede na spol, etnično pripadnost, starost, zdravstvene

težave ali tip telesa, videti svoj obraz v obrazu lutke igrače,"

je pojasnila na strani GoFundMe, ki jo je odprla za projekt.

 »Veliko govorim o spreminjanju pripovedi –  KOGA vidimo in KAKO.

Verjamem, da nismo le povezani drug z drugim, ampak

imamo tudi dolžnost skrbeti drug za drugega –

v tej globalni vasi – naša odgovornost je zagotoviti,

da ima vsakdo svoje mesto za mizo« je zapisala.

Kot nekdanja pediatrična onkološka socialna delavka je

Amy Jandrisevits uporabljala igralno terapijo, da bi otrokom

pomagala prilagoditi se situacijam, na katere nimajo vpliva.

Vendar se je morala zavedati, da to ni lahka naloga.

»Otroci se skozi igralno terapijo soočajo z različnimi

situacijami, sestavni del procesa pa so tudi lutke.

V idealnem primeru bi moral otrok videti sebe v lutki,

ki jo uporabljamo, kajti navsezadnje bi se moral vsak

otrok videti v svetu, kajne?« je povedala.

45-letna ženska dela doma, za svojo jedilno mizo, in

se trudi izpolniti vsa naročila. Prizadeva si za čim večjo

podobnost med punčkami in njihovimi bodočimi lastniki,

da lahko vsakemu otroku pričara nasmeh na obraz.

»Starši ali drugi skrbniki običajno plačajo punčke –

približno 100 dolarjev plus poštnina. Če pa si tega

stroška ne morejo privoščiti, bom našal način, da stroške pokrijem sama.

Ne glede na to, koliko stane, ne glede na to, kaj moram

storiti, bom zagotovo dala lutko v roke tem otrokom.

To ni samo posel, tako je,« je dejal.

Amy je svojo pobudo zdaj lahko spremenila v neprofitno organizacijo.

»Mnogi otroci še nikoli niso imeli priložnosti videti

svojega sladkega obrazka v obrazu dojenčka. Težko je otroku

reči, da je lep takšen, kot je, potem pa razložiti, da ne bo

nikoli videl svojega odseva na svetu.

Mislim, da je lutka oprijemljiv način izkazovanja

prijaznosti," pravi Amy Jandrisevits.

Kaj pa vi menite o takšnih lutkah?