Zanimivo

»Delodajalec nima pravice, da bi z delavcem med dopustom kakor koli kontaktiral«

27.11.2022

Vsi, ki ste zaposleni, morate vedeti, česa vam delodajalec ne sme storiti. Nujno

preberite.

 

Na ZSSS še pravijo, da se delavec med dopustom ni dolžan odzivati na klice ali sporočila,

ki so povezana z opravljenim delom.

 

 

Dopust je dopust. FOTO: Getty Images Getty Images/istockphoto

 

Mnogim zaposlenim se ob vrhuncu dopustniške sezone porajajo vprašanja o njihovih

pravicah v tem času. Zanima jih tudi, ali morajo biti dostopni delodajalcu. »Delodajalec nima

pravice, da bi z delavcem lahko med dopustom kakor koli kontaktiral, niti se ni delavec

dolžan odzivati na klice ali sporočila, povezana z opravljanjem dela,« pojasnjujejo v Zvezi

svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). V času glavne dopustniške sezone je aktualno

vprašanje, ali mora biti delavec, medtem ko je na letnem dopustu, po telefonu, elektronski

pošti ali kako drugače dosegljiv za delodajalca.

 


 

Kot je na spletni strani največje sindikalne centrale v Sloveniji objavil Matija Drmota, ki nudi

pravno pomoč delavcem, se ti s pogodbo o zaposlitvi v osnovi zavežejo, da bodo določeno

število ur svojega časa v tednu za plačilo namenili temu, da bodo na voljo in opravljali delo v

delovnem procesu, po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Ob izrednih primerih je

delavec dolžan opravljati tudi dodatno, nadurno delo, zaradi česar mu tudi pripada dodatno

plačilo.

 

Letni dopust pa je delavčeva pravica, ki je namenjena njegovemu počitku in rekreaciji ter se

izrablja ob upoštevanju potreb delovnega procesa, je navedel predstavnik ZSSS.

 

Že iz samega dopusta je jasno, da delavec med dopustom ne dela

 

»Zakon sicer določa obvezne dnevne in tedenske počitke, vendar je letni dopust praktično

edini način, da si delavec lahko zagotovi daljše neprekinjeno obdobje za počitek in

regeneracijo. Ker je delavec v delovnem razmerju proti delodajalcu šibkejša stranka, je zakon,

da bi delavec lahko prosto in brez negativnih posledic izkoristil svojo pravico do dopusta,

določil, da se lahko sicer dopust izrabi v več delih, vendar pa mora en del trajati najmanj dva

tedna. Iz istega razloga delavcu tudi pripada nadomestilo plače med časom, ko je na letnem

dopustu, in se mu ta čas všteva v njegovo delovno obveznost,« je izpostavil Drmota.

 


 

Že iz narave samega dopusta je po besedah Drmote jasno, da delavec med dopustom ne

dela, ker je odsoten z dela zaradi izrabe dopusta, torej po definiciji ni vključen v delovni

proces delodajalca, ne izpolnjuje del in nalog iz delovnega razmerja ter ni pod nadzorom ali

navodili delodajalca.

 


 

»Iz tega torej sledi, da delodajalec nima pravice, da bi z delavcem lahko med dopustom kakor

koli kontaktiral, niti se ni delavec dolžan odzivati na klice ali sporočila, povezana z

opravljanjem dela,« je poudaril Drmota. »Povedano seveda enako velja tudi za bolniško

odsotnost in čas izrabe dnevnega in tedenskega dopusta, čeprav je delavcu za ta čas lahko

odrejena pripravljenost na delo, ko se na pozive delodajalca pač mora odzvati.«