Njen sin je bil 8 mesecev v komi, a je mama dobesedno vsak dan molila, da bi oživel!
10.11.2022
Videti svojega otroka bolnega, umirajočega
in morda brez možnosti, da bi kdaj ozdravel,
je srce parajoča situacija.
Vsaki mami je otrok vse, zato je tako
neznosno soočenje s tem, da je morda konec,
da ga ni več. Točno to je ta ženska doživela,
ko se je njen sin hudo poškodoval v nesreči z motorjem.
Zdravniki so nad Drewom obupali, a njegova mama
je ves čas verjela v njegovo okrevanje.
Niti za minuto ni izgubila upanja in je
neprestano molila, čeprav je njen sin več
mesecev ležal nepremično in ni kazal
znakov življenja. Potem se je končno zgodil
dolgo pričakovani čudež.
Drew Kohn je imel pred seboj svetlo prihodnost.
Vsi, ki so ga poznali, so vedeli, da je fant ogromen
talent in da sodi na športno igrišče.
Nihče pa ni pomislil, da se bo nekaj dni pred
fantovim 23. rojstnim dnem zgodilo nekaj,
kar mu bo za vedno spremenilo življenje.
Drew je bil na poti v telovadnico, ko se je zgodila nesreča.
Huda nesreča z motorjem je povzročila smrtno nevarne
poškodbe in malo možnosti, da bi ozdravel.
Komaj je dihal in potem je padel še v komo.
Osem mesecev je ležal nezavesten,
medtem ko je njegova družina naredila vse,
kar je bilo mogoče, da bi ga vrnila k življenju.
Drewini mami, Yolandi Osborne Kohn,
je ostala le še njena vera. Potem ko so zdravniki
obupali nad njenim sinom, je bila molitev edino orodje,
ki ga je lahko uporabila za Drewovo okrevanje.
Vztrajno je molila 240 dni in prosila Stvarnika,
naj naredi čudež. Medtem je Drew le ležal v svoji
bolniški postelji kot voščena lutka. Dolgočasno,
brez življenja, bledo in slabotno.
Njegova mati se je spominjala: "Izgledal je kot smrt,
dišal je po smrti in reagiral je kot smrt."
Po dolgih osmih mesecih pa se je zgodila sprememba.
Čeprav Drew ni mogel takoj govoriti,
je bilo njegovo prebujenje prvi v nizu čudežev.
Nesreča je Drewa oropala marsičesa: mladosti,
možnosti, prihodnosti. Toda Yolanda ni hotela odnehati.
Vsako jutro in vsak večer je prosila Boga,
naj ozdravi njenega sina, vztrajala je pri svoji veri,
ker je globoko v duši zaupala, vedela je,
da življenje ni vse za Drewa. Tudi ko so
Drewa razglasili za možgansko mrtvega, Yolanda ni popustila.
Izjavila je: »Vse je mogoče, če je v tem Bog«.
Ni bilo lahko, še posebej, ker je bila družina
nenehno opomnjena, da tudi če se Drew zbudi,
ne pričakujte, da bo enak, kot je bil prej.
Vsi znaki so kazali na predajo, a prav ta strašna brezizhodnost
je Yolando motivirala, da je vztrajala.
»Vsak dan je bila bitka ... nič drugega, samo ne
zmore, ni pripravljen, noče se zbuditi,«
je pripomnila mama. Toda to je ni odvrnilo od tega,
da bi Boga prosila s čistim srcem in iskreno.
Osem mesecev pozneje se je zgodil čudež.
Medicinske razlage ni, mladeniča bi lahko ozdravila
le moč vesolja in iskrena prošnja matere.
Čustvena mati je povedala: »Vaše molitve so pomembne.
To želim, da ljudje vedo." Sploh si ne znamo predstavljati,
kaj pomeni, ko vsi obupajo nad tvojim otrokom,
ti pa vseeno dobiš drugo priložnost, da ga spet
slišiš, se z njim pogovoriš, ga objameš in
mu poveš, kako zelo ga imaš rad."
Ko je Drew prišel k sebi, še vedno ni mogel govoriti.
Tedne ni govoril. Potem pa se je zgodil še en čudež:
fant se je nenadoma odzval na mamine besede in
presenetil njo in svoje zdravnike. »Mami, v redu sem.
Rad te imam, mama,« je rekel. Ponovno slišati
Drewa govoriti je bila katarzična izkušnja.
Toda boj za okrevanje še zdaleč ni končan.
Mladeniča je čakal dolg niz terapij,
da bi se čim bolj vrnil med življenje.
Kot motivacijo je mamo prosil za Sveto pismo
in obračal strani do 100. in 57. psalma.
Yolanda je ujela poseben trenutek: »Oba sva jokala.
Nihče ne more reči,
da njegov um ni na mestu. Ne samo, da me je
prosil, naj mu preberem določen svetopisemski
odstavek, ampak [je rekel], da je Gospod moje
zatočišče. H komu bom tekel? Kdo je moj stolp moči?«
Karkoli si je Yolanda morda želela, ne bi moglo
delovati, če Drew tega ne bi želel.
A fant si je bolj kot karkoli in kogarkoli želel,
da bi se spet postavil na noge in vstal iz
invalidskega vozička. Prebil je nešteto ur na
rehabilitaciji in fizikalni terapiji,
vendar se je znova naučil hoditi in premagal vse bolečine.
Njegova mama je bila zelo vesela njegovega napredka
in je komaj čakala, da vidi, kaj je Bog pripravil
za njenega sina. Ker »ima svojo zgodbo, ima kaj
povedati – ima pričevanje.
On je torej pričevanje,
ki hodi po dveh nogah,
« je povedala Yolanda, ki nikoli ne more biti
dovolj hvaležna za (vrnjeno) prejeto.
Vir: Twice
Te zelenjave nikoli ne sadite poleg paprike, če želite obilen pridelek!
Tragično sporočilo matere zlomljenega srca po izgubi sinov dvojčkov v razmaku treh let
Po 28 letih razrešen skrivnosten umor - Izpoved 4-letnega otroka razkrila storilce
Tako danes izgleda najlepša »vražja Slovenka« Urška Hrovat