Viktoria Kovalenko se jasno spominja trenutka, ko so Rusi ubili njeno hčer in moža.

"Slišali smo eksplozijo in takoj za tem nekakšno streljanje. V treutku me je oglušilo. V avtu se je razbilo vetrobransko steklo in moj mož

je zavpil: Ven iz avta," je povedala v intervjuju za BBC.

Viktoria, mož in dve hčerki so želeli pobegniti iz Černihiva.

Devet dni po začetku vojne v Ukrajini, medtem ko so divjali boji, sta se Viktoria in njen mož Petro končno odločila pobegniti iz Černihiva, ki se nahaja na severu države. Želela sta zaščititi otroke.

Dvanajstletna Veronica je bila Viktorijina hči iz prvega zakona. Njena druga hčerka Varvara je stara le eno leto.

Vzeli so, kar so potrebovali, in se odpeljali iz družinskega doma. Ko so zapuščali mesto, so pri vasi Jahidne naleteli na blokado.

Kamni na cesti so jim preprečili pot. Petro se je ustavil, šel ven in začel odvažati kamenje s ceste.

Nekaj sekund pozneje se je začelo streljanje, streljali so na njihov avto.

»Moja starejša hči Veronica je začela jokati, ker mi je kos stekla odrezal obraz in sem krvavela,« pove Viktoria in med govorom pokaže na brazgotino na obrazu.

Vir: BBC

Poskušala sem rešiti svojo drugo hčer

"Veronica je začela kričati, roke so se ji tresle, zato sem jo poskušala pomiriti. Izstopila je iz avta in jaz sem šla za njo. Ko sem izstopila, sem videla, da ni imela več glave.

Avto je namreč zadela ruska granata.

Poskušala sem ostati mirna, držala sem svojo hčer in nič drugega nisem mislila, kot da jo moram odpeljati na varno, «pravi.

Moža nikoli več ni videla, a je po tišini okoli sebe vedela, da je tudi on mrtev.

Pobegnila je. Naslednjih 24 ur je samo poskušala ostati živa.

Našli so jo ruski vojaki in jo odpeljali.
Viktoria in njen dojenček sta se zaklonila v parkiranem avtomobilu, nato pa se je streljanje spet začelo.

Stekla je do majhne zgradbe, ki so jo očitno uporabljali vojaki. Skrivala se je tam, z izklopljenim telefonom, da bi varčevala z baterijo, in se spraševala, kako bo zaščitila sebe in svojo hčer.

Naslednji dan so jo odkrili ruski vojaki, ki so patruljirali po tem območju odpeljali v šolo v Jahidnah in tam sta bili naslednjih 24 dni zaprti v kleti v grozljivih razmerah.

Victoria za BBC pravi, da je gledala, kako ljudje umirajo okoli nje.

BBC se je pogovarjal tudi z drugimi zaporniki, ki so jim opisali, kako so bila v kleti okoli njih trupla, včasih celo nekaj dni, preden so jih Rusi odstranili.

"V kleti je bilo 40 ljudi z malo prostora za gibanje ali hojo. Ni bilo luči, uporabljali smo sveče in vžigalnike.

Bilo je prašno in vroče, ljudje so težko dihali. Večinoma niti nismo smeli iti na stranišče. Namesto tega smo bili prisiljeni uporabiti vedra.

Zaradi pomanjkanja gibanja so bili ljudje bolni, spali so na stolih.

Videli smo njihove žile, začele so krvaveti, zato smo naredili povoje, «se spominja Viktoria.

V teh okoliščinah se je morala Viktoria nekako sprijazniti z izgubo moža in najstarejše hčerke, saj je morala ostati mirna in odločena, da bo rešila svojo drugo hčer.

"Če bi mi bila dana priložnost, da ubijem Putina, bi to storila."

Na vprašanje, kaj bi rekla ljudem, ki so to storili njeni družini, je Viktoria odgovorila:

"Če bi mi bila dana priložnost, da ubijem Putina, bi to storila. Roke se mi ne bi tresle."

Zdaj sta Victoria in Barbara na varnem, kolikor sta lahko varni v Lvivu v zahodni Ukrajini.

Dan pred srečanjem z novinarji BBC-ja je imela prvo srečanje s psihologinjo.

"Ko sem z ljudmi, ko nekaj počnem in komuniciram, pozabim, kaj se je zgodilo. Ko pa sem sama, sem izgubljena," pravi, ko ji solze kapljajo po obrazu in pokaže obesek za ključe - majhna krava s srcem na prsih. Nanj je pritrjen majhen zlat prstan, vgraviran s črkami.

"To je bilo darilo Veronike. Bilo je iz cerkve, kupila ga je tudi zame. To je amulet, čutim, da me je rešila. Bila je v mojem žepu.

Ves čas je bila tam in me varovala," je je zaključila v intervjuju za BBC Victoria.