Zanimivo

Ne vdihujte zrak, ki so ga izdihali drugi

Objavil: pokukajsi | 07.04.2021

Vsi dosedanji ukrepi za preprečevanje širjenja okužbe koronavirusa temeljijo na predpostavki, da se virus od človeka do človeka širi z večjimi kapljicami, ki jih okužena oseba »izstreli« na obrazne sluznice druge osebe.

 

 

Če bi to držalo, ne bi bilo bistvene razlike v številu okužb na prostem in v zaprtih prostorih.

Več raziskav pa je pokazalo, da je okužb na prostem najmanj dvajsetkrat manj kot v notranjih prostorih, nekatere poročajo o kar tisočkratni razliki.

Množica drugih opazovanj je utrdila prepričanje, da se bolezen širi pretežno aerogeno, po zraku, z vdihavanjem zelo drobnih izdihanih kapljic, aerosola, ki lebdijo v zraku po več ur in omogočijo prenos okužbe med dvema osebama tudi na razdaljo pet metrov in več in celo v primeru, da bolnika ni več v istem prostoru.

Aerosol se v zadostni koncentraciji in daljši čas ohranja samo v notranjem prostoru, na prostem se zaradi gibanja zraka hitro razredči in ni nevaren – razen v tesnem stiku med dvema osebama.

Verjetno prav življenje na prostem pojasnjuje »skrivnost«, zakaj je okužb in smrti zaradi koronavirusa v natlačenih in higiensko povsem neprimernih begunskih taboriščih zelo malo, celo manj kot v državi EU, ki jo je epidemija najmanj prizadela: na Finskem.

(Mimogrede: ta država je v javnih in stanovanjskih stavbah že pred leti vzpostavila najboljši prezračevalni sistem na svetu.)

Po enoletnem zatiskanju oči in vse glasnejših pozivih znanstvenikov z vsega sveta je tudi Svetovna zdravstvena organizacija potrdila pomembno vlogo kužnega aerosola in marca letos objavila natančna navodila o prezračevanju.

Vendar svoje prejšnje zmote ni jasno priznala in zato številne države svoje ukrepe še naprej naslanjajo na kapljično teorijo.

Tudi Slovenija.

 

Vir: Uroš Hočevar

 


 

Najnovejša zapora javnega življenja ne prinaša nobenega ukrepa, ki bi upošteval aerogeni prenos okužbe.

Namesto tega zgolj zaostruje stare ukrepe, ki preprečujejo ali otežujejo druženje (policijska ura, omejitev na regije) in s tem ljudi celo zganja v zaprte prostore, čeprav tako ali tako v njih preživimo skoraj devetdeset odstotkov časa.

Ali bo s tem glavne razloge druženja ljudi res preprečila?

Tragikomično je, da vlada in njena svetovalna skupina mislita, da se Slovenci najbolj množično družijo na zabavah, čeprav največji del vsakega dne preživijo na delovnem mestu in doma.

V anketi so ljudje svojo okužbo največkrat pripisali prav tema dvema lokacijama.

Virus med njima lahko nenehno kroži: posameznik se okuži na delovnem mestu, doma okuži družinskega člana, ki okužbo prenese na svoje delovno mesto, kjer okuži svojega sodelavca – in tako naprej.

Ob tem ima delodajalec interes, da prikriva okužbe na delovnem mestu, zaposleni pa okužbo na domu, in ker deset- ali dvajsetodstotna razlika v boleznini še vedno ni odpravljena, bodo blažje oboleli še naprej odhajali na delo.

K temu dodajmo, da porušenega sistema sledenja obolelih in njihovih kontaktov država ni sposobna obnoviti, zato ne more natančneje določiti žarišč bolezni. (Morda se ji to ne zdi potrebno, saj je žarišča že določila: po njenem mnenju so to dekameronovske zabave.)

Gospodarstva vlada ni zaprla, kar pomeni, da bo več sto tisoč zaposlenih še naprej odhajalo na delo.

 


 

Pri koronavirusu ves svet ponavlja osnovno šolo. No, ne ves svet.

Ponekod uvajajo pouk na prostem. Ali ob na stežaj odprtih oknih učilnic.

Ukrepi ne upoštevajo razlik med druženjem v zaprtih prostorih in na prostem.

V notranje prostore sploh ne posegajo; pravzaprav bo vlada kaznovala samo ljudi, ki jih bo »ulovila« na prostem.

Namesto tega bi svetovalna skupina morala priporočiti gibanje na svežem zraku in priznati, da je okužba na prostem precej manj verjetna kot v notranjih prostorih.

Odredba o obvezni nošnji mask na prostem je ob vsem tem naravnost bizarna; spet bodo v težavah tisti, ki bodo na klopi v parku jedli rogljiček.

Kljub zgledom iz tujine svetovalna skupina ne spreminja priporočila o vrsti mask.

Običajna (kirurška) maska ali maska iz blaga zadrži samo večje kapljice, ki jih izdiha oseba, ki to masko nosi, nje same pa ne ščiti.

V nobeno smer ne omeji prehajanja aerosola. Aerosol ustavlja samo maska z gostejšim (na primer HEPA) filtrom.

Zato so v Nemčiji in Avstriji odredili uporabo FFP2 mask v javnem prometu in trgovinah, vse bolj pa se uveljavljajo tudi na drugih področjih javnega življenja.

 


 

**Vir: Delo

Fotogalerija