To je zgodba in izpoved mame Kate Scott, ki je v svojem težkem obdobju dobila najboljši nasvet vseh časov.

Nenavaden nasvet pravzaprav, ki pa ji je nedvomno pomagal prebroditi težke dni.

Nasvet, ki v trenutnih razmerah lahko tudi marsikateremu izmed nas pomaga, da se prebijemo skozi težko obdobje obremenjenosti in negotovosti.

Naj vam bo njena zgodba v navdih!

„Ko sem bila na eni svojih najnižjih točk v življenju, zjutraj nisem zmogla niti vstati iz postelje.

Nisem imela niti energije niti motivacije za življenje. Komaj sem se prebijala iz dneva v dan.

Enkrat tedensko sem obiskovala terapevta.

Zgodilo se je, da sem bila naročena na terapijo in nisem imela ničesar, kar bi sploh lahko povedala.

Vprašal me je, kako mi je šlo v preteklem tednu, jaz pa nisem imela kaj reči.

„Kaj vas trenutno najbolj obremenjuje?“ me je vprašal.

Zamahnila sem okrog sebe in obupano odgovorila: „Kaj pa vem, življenje.“

Bil je vidno nezadovoljen z mojim odgovorom.

„Ne. Povejte mi, kaj natančno vas v tem trenutku najbolj skrbi? S čim ste najbolj obremenjeni? Ko boste odšli od tu, s čim se boste morali spopasti, pa za to nimate moči?“

Poznala sem odgovor. Ampak bil je tako neumen in smešen, da si ga nisem upala izgovoriti.

Vir: iskreni.net

Hotela sem najti odgovor, ki bi bil bolj smiseln, bolj terapije vreden. Pa ga nisem našla.

Zato sem mu odgovorila: „Čisto iskreno? Posoda. Vem, da je neumno. Ampak bolj kot po vsakem obroku gledam tisti kup posode, bolj ne zmorem. Ker je potrebno iz nje sprati vse ostanke hrane in jo dobro oprati in šele potem naložiti v pomivalni stroj, ker mi ne dela dobro.

In vse to drgnjenje posode me spravlja v obup.“

Počutila sem se kot idiot, ko sem to izrekla. Katero zrelo odraslo žensko pa lahko sesuje kup umazane posode?

Obstajajo vendar ljudje z resničnimi težavami, jaz pa tukaj svojemu terapevtu razlagam o tem, kako ne zmorem oprati posode.

Nekatera pravila sploh ne obstajajo, ampak si jih postavljamo sami.

Toda terapevt je počasi prikimal, kot da popolnoma razume, nato pa dejal:

“Zaženite pomivalni stroj dvakrat.”

Začela sem mu razlagati, da to pa res ne gre, pa me je takoj zaustavil.

„Zakaj pa ne? Če ne želite in ne zmorete oprati posode, preden jo naložite v pomivalni stroj, ga preprosto zaženite dvakrat. Zaženite ga trikrat! Nekatera pravila sploh ne obstajajo, ampak si jih postavljamo sami.“

Težko opišem občutke, ki sem jih čutila, ko je to povedal. Odšla sem domov in naložila posodo v pralni stroj.

Trikrat sem ga zagnala, preden je bila čista. Imela sem občutek, kot da sem se spopadla z zmajem in zmagala.

Naslednji dan sem se stuširala leže. Nekaj dni kasneje sem zložila perilo in ga pustila kar tam.

Kar naenkrat ni bilo več pravil, ki jim moram slediti, kar mi je dalo dovolj svobode, da sem se lahko spet postavila na noge.

Zdaj, ko sem spet v redu, splaknem posodo, preden jo zložim v pomivalni stroj, tuširam se stoje in pravilno zlagam in pospravljam perilo.

V času, ko je bilo v mojem življenju več težav, stresa in bojev kot pa blagoslovov, pa sem se naučila pomembne lekcije:

Pravila ne obstajajo, zaženi pomivalni stroj dvakrat!“