Zanimivo

Pismo 83-letne babice, vam bo spremenilo pogled na življenje

Objavil: pokukajsi | 30.07.2020

Babica je poslala tole pismo svoji prijateljici. Čeprav gre samo za modro zgodbo, vam bo prihranila obilo časa za dozorevanje, ki bi sicer trajalo veliko več časa.

 


 

Tole pismo vas bo pripeljajo do spoznanja, kako narediti razliko med pomembnim in nepomembnim v življenju.


Takole gre: "Draga Berta. Več berem, manj brišem prah.

Sedim na dvorišču in obožujem pogled, plevel na vrtu me več ne nervira.

Več časa preživim z družino in prijatelji in manj delam.

Kakorkoli že to gre, življenje mora biti skupek prijetnih izkustev, ne pa čim daljše vzdržljivosti.

Sedaj poskušam prepoznati te prijetne trenutke življenja in jih cenim.

Ne varčujem ničesar – koristim dober kitajski porcelan in kristal za vsako posebno priložnost, kot je na primer izguba enega kilograma ali rast prvih rastlin.

Nosim moj najlepši suknjič, ko grem na pijačo.

 

Fotografija je simbolična

 



Ne hranim svoj najboljši parfum za posebne zabave, ampak se z njim nadišavim tudi, ko grem na banko ali v trgovino.

Nekega dne ali kmalu izgubljata vrednost v mojem besednjaku.

Če je nekaj vredno, da vidim, slišim ali delam, želim, da to tudi vidim, slišim ali naredim takoj.

Ne vem, kaj b drugi naredili, ko bi izvedeli, da jih ne bo tukaj jutri, kar vsi jemljemo za samoumevno. 

Mislim, da bi poklicali člane družine in nekoliko bližnjih prijateljev.

Morda bi poklicali tudi nekoliko bivših prijateljev, da se jim opravičijo in pozabijo na zamere iz preteklosti.

 

Fotografija je simbolična

 





Všeč mi je misel, da vidim vse te meni ljube ljudi, kako gredo iz večerje z najboljšo hrano.

Tiste majhne stvari, ki jih nisem nikoli končala, bi me razžalostile, če bi vedela, da so mi dnevi šteti.

Bila bi jezna, da nisem napisala nekaj pisem, ki sem jih nameravala te dni.

Bilo bi mi žal, da možu in družinskim članom nisem dovolj pogosto govorila, kako jih imam rada.

Zelo se trudim, da ne zadržujem in odlašam karkoli, kar bi lahko prineslo smeh v moje življenje.

In vsako jutro, ko odprem oči, sama sebi povem, da je to, da živim, nekaj posebnega.

Vsak dan, vsaka minuta, vsak dih je en velik dar.

Morda je naše življenje res postalo drugačna pesem, kot tista, ki smo si jo zamišljali. Ampak dokler smo tukaj, lahko še naprej plešemo."

Je potrebno še kaj dodati?

Delite tole še med vaše prijatelje na Facebook-u.

Babica je poslala tole pismo svoji prijateljici. Čeprav gre samo za modro zgodbo, vam bo prihranila obilo časa za dozorevanje, ki bi sicer trajalo veliko več časa. 
Tole pismo vas bo pripeljajo do spoznanja, kako narediti razliko med pomembnim in nepomembnim v življenju. Takole gre: "Draga Berta. Več berem, manj brišem prah. Sedim na dvorišču in obožujem pogled, plevel na vrtu me več ne nervira. Več časa preživim z družino in prijatelji in manj delam.  Kakorkoli že to gre, življenje mora biti skupek prijetnih izkustev, ne pa čim daljše vzdržljivosti. Sedaj poskušam prepoznati te prijetne trenutke življenja in jih cenim.  Ne varčujem ničesar – koristim dober kitajski porcelan in kristal za vsako posebno priložnost, kot je na primer izguba enega kilograma ali rast prvih rastlin. 
 Nosim moj najlepši suknjič, ko grem na pijačo. Ne hranim svoj najboljši parfum za posebne zabave, ampak se z njim nadišavim tudi, ko grem na banko ali v trgovino.  Nekega dne ali kmalu izgubljata vrednost v mojem besednjaku.  Če je nekaj vredno, da vidim, slišim ali delam, želim, da to tudi vidim, slišim ali naredim takoj.  Ne vem, kaj b drugi naredili, ko bi izvedeli, da jih ne bo tukaj jutri, kar vsi jemljemo za samoumevno.  Mislim, da bi poklicali člane družine in nekoliko bližnjih prijateljev.  Morda bi poklicali tudi nekoliko bivših prijateljev, da se jim opravičijo in pozabijo na zamere iz preteklosti.    Všeč mi je misel, da vidim vse te meni ljube ljudi, kako gredo iz večerje z najboljšo hrano.  Tiste majhne stvari, ki jih nisem nikoli končala, bi me razžalostile, če bi vedela, da so mi dnevi šteti.  Bila bi jezna, da nisem napisala nekaj pisem, ki sem jih nameravala te dni. Bilo bi mi žal, da možu in družinskim članom nisem dovolj pogosto govorila, kako jih imam rada.  Zelo se trudim, da ne zadržujem in odlašam karkoli, kar bi lahko prineslo smeh v moje življenje. In vsako jutro, ko odprem oči, sama sebi povem, da je to, da živim, nekaj posebnega. Vsak dan, vsaka minuta, vsak dih je en velik dar. Morda je naše življenje res postalo drugačna pesem, kot tista, ki smo si jo zamišljali. Ampak dokler smo tukaj, lahko še naprej plešemo."  Je potrebno še kaj dodati? Delite tole še med vaše

Fotogalerija