Zanimivo

Pismo najboljši prijateljici: Ker beseda hvala ni dovolj!

Objavil: pokukajsi | 27.02.2020

Obstaja trenutek v življenju, ko se zavemo, da smo našli svojo sorodno dušo. A ne tisto, ob kateri se bomo prebudili vsako jutro do konca življenja, ampak tisto, ki bo brez da je blizu, vseeno vedno blizu.

 


 

Tisto, ki pozna vse naše skrivnosti, ki nam je stala ob strani kadar nam je bilo težko in si z nami delila najlepše trenutke ter za katero vemo, da čeprav se z njo ne vidimo ali slišimo vsak dan, bo vedno naša najboljša prijateljica.

Ja, to je ta sorodna duša, ob kateri smo vedno lahko točno to kar smo, z luknjastimi pajkicami in mastnimi lasmi.

In za kar se ji premalokrat zahvalimo.

Zato ...

 

Fotografija je simbolična

 


Hvala ti, ker me ne obsojaš, kadar nimam pospravljenega stanovanja.

Ker ne posvečaš pozornosti temu, da že dva tedna nisem posesala in pobrisala prahu.

Da je na kavču kup perila, ki mi ga še ni uspelo zložiti. Hvala ti, ker si želiš le sedeti in poklepetati.

Ker ti je edina pomembna stvar ta, da imam gin.

Ker želiš vedeti, kdo sem, kaj počnem in kaj se dogaja v mojem življenju.

In ker želiš z mano deliti, kdo si ti, kaj počneš in kaj se dogaja v tvojem življenju.

Ker se zavedaš, da je pogovor pomembnejši kot moje organizacijske sposobnosti. Da je to tisto, kar v življenju šteje.

Hvala, ker ti je vseeno, da nisem vedno popolna.

Ker ti ni pomembno, da si že nekaj dni nisem umila las, da imajo moje pajkice luknje, da nosim različne nogavice in da na mojem obrazu ni kančka ličila, zaradi česar imajo moji podočnjaki in mozolji na čelu svojih pet minut slave.

A se kljub temu ob tebi počutim povsem sproščeno.

Hvala, ker ti je pomembno edino to, da sem vedno za spontan ženski večer na kavču s kozarcem vina.

To je tisto, kar je pomembno. To je tisto, kar šteje.

 

 

Hvala, ker si mi stala ob strani v najtežjih trenutkih.

Ko je bil za mano še en slab zmenek, ko je bilo moje srce zlomljeno, ko sem imela za sabo slab dan v službi.

Ker ti je bilo vseeno, ko sem jokala v tvojo najljubšo majico in po njej razmazala vso maskaro.

Hvala, ker si bila vedno moja opora in si mi vedno dala vedeti, da nisem sama.

Da si verjela vame, ko nisem verjela sama vase in vedno znova potrpežljivo poslušala eno in isto dramo.

Brez, da bi se enkrat samkrat pritožila ali mi kaj očitala.

Hvala, da si me vedno znala potolažiti, ne glede na to, kako brezupna se mi je tisti trenutek zdela situacija.

Hvala, ker sem ob tebi vedno lahko to, kar sem. Ker mi ni treba nositi maske, se pretvarjati in skrivati čustev.

Ker mi ne zameriš, ko sem tečna brez kakršnega koli razloga in potrebujem le nekoga, ki bo pustil, da dam iz sebe, kar moram.

Hvala, ker si vedno na moji strani. Tudi kadar veš, da se motim.

Hvala, ker mi vedno poveš, da se motim in si z mano vedno iskrena.

Lahko sem zelo trmasta in me je težko razumeti, ti pa me imaš kljub temu rada in me sprejemaš.

Včasih se sprašujem, kdaj boš končno prišla k pameti in si poiskala novo najboljšo prijateljico.

Takšno z manj drame, ki ne komplicira toliko kot jaz.

Ampak na moje presenečenje, tega še nisi naredila. Hvala.

Hvala za vse trenutke, ki sva jih preživeli skupaj, in tiste, ki jih še bova. Za ves smeh, solze in vse, kar je vmes.

Hvala za vse, kar narediš in ker si najbolj nesebična oseba, kar jih poznam.

Ker vedno veš, kaj reči, in si ena redkih stalnic v življenju, ki se nenehno spreminja.

Hvala, ker poznaš moj najljubši okus sladoleda, mojo najljubšo pesem, ker veš kateri film me vedno spravi v jok in imaš enako čuden smisel za humor. Ker si moja največja navijačica in ko se mi zgodi kaj lepega, si bolj vesela kot jaz.

Hvala ti, ker si.

 

 

***Navdih za članek: Thought Catalog.***

D.H.

Fotogalerija