˝Vsak dan nam je merila, koliko soka smo spile. Če se ji je zdelo, da smo spile preveč, nam je ob koncu meseca trgala od plače. Če so sploh bile,˝ pove nekdanja natakarica iz majhne vasi v okolici Maribora, študentka.

Zgodba nikakor ni osamljena, primere pa je v preteklih mesecih zbiral tudi Delozlom.

Nemogoče stanje na trgu dela tako povzema nedavna peticija.

Instagram profil Delozlom je v preteklih mesecih objavljal izseke pogovorov med delavci in delodajalci, krute službene zgodbe in klice po pomoči, ko so se delavci znašli pred težko odločitvijo – vztrajati ali dati odpoved?

A kar se je na začetku zdelo le kot zabaven poskus lajšanja službenega stresa, je kmalu postalo mnogo več.

Serija izsekov pogovorov se namreč že po kratkem pregledu zazdi zaskrbljujoč simptom slovenskega trga dela. Predvsem pa pasti prekarnosti.

Izseki pogovor, največkrat takih med delodajalci in zaposlenimi, pa tudi taki, ki potekajo med sodelavci in prijatelji, obsegajo ponavljajoče se teme.

Nemogoče zahteve, zlorabe na delovnem mestu, kršenje delavskih pravic, nesramnost in brezbrižnost do delavcev-študentov, kaotičnost gostinskega dela, nerazumevanje za »bolniške«, predvsem pa – zamujanje s plačili.

Vir: Facebook

Brez plače – slovenska stalnica

Prav odlašanje delodajalcev s plačili, ali celo plačevanje na črno, brez pogodb, brez zagotovila zaposlenemu, da bo denar sploh kdaj videl, očitno velja kot slogan za marsikatero študentsko ali drugo prekarno delo.

Po narečnih besedah in slengu sodeč se zdi, da večina sporočil na Delozlomu prihaja iz ljubljansko govorečega območja, nič drugače pa ni tudi v štajerskih koncih.

Tokrat ne ostaja le pri »jamru«

Delozlomove zgodbe pa ne ostajajo le pri Instagram objavah.

V preteklem tednu se je namreč v sodelovanju z Inštitutom 8. marec, ki je pred kratkim z ostro obsodbo Facebook skupine »Kira dela na smeni?«, skupine, v kateri se je zbiralo fotografije natakaric, organizirala tiskovna konferenca, predstavljena pa je bila tudi peticija, ki zahteva spremembe na trgu dela.

V le dveh mesecih se je na Instagram profilu Delozlom zbralo več kot 200 sporočil.

Ta kažejo zaskrbljujočo resnico slovenskega (prekarnega) trga dela.

Spolne zlorabe v službi in pravice delavk

Delozlom razkriva tudi zlorabe in spolno nadlegovanje na delovnem mestu, na slednje pa so z zgodbami, prejetimi v kampanji #jaztudi, opozorili že v Inštitutu 8. marec.

Prav službeno okolje je namreč eno najpogostejših, v katerih se zgodijo zlorabe.

Te pa zaradi strahu pred izgubo službe ostajajo zavite v molk.

Na udaru so predvsem ženske, zaposlene kot natakarice, kar se je jasno pokazalo v nedavni ustanovitvi Facebooku skupine, v katero so bili vabljeni le moški.

Skupina je zbirala fotografije natakaric, ki so jih, če ne bi ostro posegel Inštitut 8. marec, nameravali ocenjevati po videzu.

Če Delozlom jasno kaže, da se delavske pravice sistematično krši, to še veliko bolj občutijo ženske.

»Od tega, da ženske na razgovorih sprašujejo, ali načrtujejo družino, do tega, da nekateri oglasi sistematično iščejo ženske npr. za natakarice.

Pogosto gre za poklice, ki so prekarizirani in temeljijo na tem, da je ženska objektificirana.

Obenem pa statistični podatki kažejo, da je revščina med tistimi, ki imajo odprte s. p.-je, bolj prisotna med ženskami.

Spol torej vpliva na zaposlovanje in delovanje med zaposlitvijo,« je na tiskovni konferenci v Ljubljani poudarila Nika Kovač z Inštituta 8. marec.