Med 12. in 13 decembrom je na Dunaju potekalo 62. ponovno zasedanje komisije o narkotičnih drogah (Reconvened Sixty-second Session of the Commission on Narcotic Drugs), katere so se udeležile vse države članice EU in podpisnice konvencije o prepovedanih drogah iz leta 1961. Na zasedanju so pripravili teren za velike spremembe na področju zakonodajnega statusa konoplje.

Slovenija bi morala poslati najmanj Milana Kreka, predstavnika Nacionalnega inštituta za javno zdravje, namesto tega so poslali mladega uradnika iz ministrstva za zunanje zadeve.

Vir: maribor24

Zasedanja se je udeležilo tudi Civilno združenje za zaščito človekovih pravic oz. predstavniki le-tega. Poleg ministrstva za zdravje in sedaj že bivšega premiera Marjana Šarca so tudi v mediju Maribor24 prejeli dokumentacijo tega srečanja, glede na katero nameravajo marca 2020 – verjeli ali ne – rastlino konopljo umakniti iz konvencije o drogah iz leta 61′.

Oziroma, če smo bolj natančni, premestili jo bodo iz skupine IV. v skupino I., kamor sodijo zdravju pretežno neškodljive snovi.

Naslednje srečanje v zvezi s rastlino kanabis in njenimi derivati bo v sklopu Združenih narodov potekalo v New Yorku. Tedaj bodo dokončno zapečatili usodo konoplje in ukinili njen več desetletij dolg dolgoleten pregon.

Kanabis in smolo iz kanabisa bodo izločili iz Skupine 4, kjer se nahajajo najnevarnejše snovi brez terapevtskega učinka v Skupino I, kamor sodijo pretežno neškodljive snovi.

Ekstrakte in tinkture (četudi s psihoaktivnimi snovmi) bodo premaknili v Skupino III. ki je rezervirana za snovi, ki niso nevarne zdravju. THC bodo prav tako umestili v skupino I (pretežno neškodljivo).

Cannabidiol (CBD) pa bodo izvzeli iz internacionalne kontrole, saj ni nobene dokazane škodljivosti zdravju. 

Se bodo uradniki končno premaknili?

Kot opozarjajo na Civilnem združenju za človekove pravice, je Slovenija kot podpisnica konvencije primorana »ubogati« nova določila. Navsezadnje so (sodeč po zagotavljanju našega Ministrstva za zdravje) prav določila konvencije WHO tista, ki se jih držimo kot pijanec plota.

Svetovna zdravstvena organizacija je teren za tovrstno drastično spremembo pripravljala že od februarja 2019. Tedaj so dejali, da razmišljajo o drugačni razvrstitvi konoplje v imenovani konvenciji.

Takšni, ki bi medicinsko konopljo lansirala med države članice Evropske unije.

Na decembrskem zasedanju na Dunaju so prisotni prejeli razne nasvete in navodila o nadaljnjem ravnanju z rastlino konopljo, z zavedanjem, da slednja več ne bo del konvencije kot jo poznamo. V brošuri so tako zapisali:

“Zlasti podpiramo težnjo Svetovne zdravstvene organizacije po izbrisu rastline kanabis in njenih izvlečkov iz 4. skupine Konvencije iz leta 1961. Pacienti v državah članicah, ki trpijo za multiplo sklerozo, epilepsijo, kroničnimi bolečinami (…) bodo dobili možnost uporabe medicinske konoplje iz preverjenih virov, namesto da bi konopljo oz. njene izvlečke z neznanimi sestavinami nabavljali na črnem trgu in brez zdravstvenega nadzora.”

Vir:maribor24

Konoplja nič več prepovedana droga

Na Civilnem združenju za človekove pravice pojasnjujejo, da bo kanabis z novo uvrstitvijo končno dobil status tega, kar dejansko je: rastlina in ne nevarna droga – nova razvrstitev pa da bo veljala za laboratorijsko obdelane snovi, pod kar spada kvečjemu le sintetični THC. »To pomeni, da konoplja ne bo več droga. Lahko jo bomo imeli vsi. Če Slovenija ne bo pripravljena, nas bodo druge države povozile!« so ob tem opozorili.

Sosednje države so s pripravami začele že zdavnaj. Spomnimo, celo na Hrvaškem, kjer je bila konoplja nedavno še bolj demonizirana kot pri nas, so pričeli z vzgajanjem lastne medicinske konoplje. V Avstriji je vzgoja že stalnica, pisali smo o celih halah indijske konoplje, ki jo vzgajajo v medicinske namene in izvažajo v tujino.

Potem so tu še prostrana polja Romunije, kjer pridelajo in predelajo gromozanske količine konoplje, pa četudi le industrijske. V omenjeni brošuri je jasno zapisano, da bo implementacija novih določih WHO odprla prosto pot do večjih znanstvenih raziskav na tem področju, katerih v tem trenutkov ni dovolj, bolniki pa bodo končno dobili reguliran dostop do terapevtskih učinkov te tako vsestranske rastline.

Uvažamo iz Švice, lastnega proizvoda pa nimamo

Po drugi strani pa na slovenskih črpalkah lahko kupimo konopljine smotke, uvožene iz Švice. Pogovarjamo se o licencah s tujimi podjetji, iščemo partnerstva z Izraleom, Avstralijo, sami pa ne smemo proizvajati, četudi imamo za to idealne pogoje. Država stopa na prste celo domačim kmetom, ki bodo zaradi restriktivne politike na področju konopljinega kanabinoida CBD (katerega prav tako želijo umakniti iz polic) ostali še brez edinega vira zaslužka. »Torej tujce privilegirajo, Slovenca pa ne?« se sprašujejo v združenju. Na vprašanje, od kod takšno razmišljanje, pa odgovorijo, da je »v ozadju nezaupanje v lastne sposobnosti države.«

Ne premoremo enega aparata, ki bi meril količinsko vsebnost kanabinoida THC

Potem je tu še sporno dejstvo, da Slovenija ne premore niti ustrezne aparature, ki bi merila višino vsebnosti kanabinoida THC.

V Sloveniji lahko zaenkrat uživamo konopljine izvlečke oz. prosto kupimo smotke, ki imajo manj kot 0,2 odstotka kanabinoida THC.

Če slovenski državljan zaužije katerokoli vrsto konoplje in ga slučajno ustavi policist, da bi ga testiral za droge, pošljejo slino oz. telesne tekočine v laboratorij, kjer lahko preverijo zgolj, če je v slini THC ali ne, ne morejo pa izmeriti, koliko ga je.

Torej je vsak (voznik) v prekršku, ne glede na to kakšne izdelke iz konoplje uživa, za povrh pa prejme še 2500 evrov kazni zaradi vožnje pod vplivom prepovedanih substanc.

V kolikor želimo biti v državi konkurenčni vsem ostalim, ki so že začeli s kultivacijo na svoji zemlji, bo tak aparat nujno potreben.

Gojenje v hortikulturne namene bo dovoljeno

Pridobljen dokument z naslovom Scope and definition of the exemption covering “hemp” in the international  drug control Conventions. A total exemption  – by purpose (prev. “Področje uporabe in definicija izvzetosti konoplje v mednarodni Konvenciji o nadzoru drog. Celovito namensko izvzetje”) določa naslednje novosti:

• Gojenje rastline je iz konvencije izvzeto, razen v primerih farmacevtske pridelave oz. v raziskovalne namene,
• Vsi ne-vrhnji deli rastline so izvzeti iz področja Konvencije, saj ne štejejo kot droga,
• Vsi vrhnji deli rastline, ki ne vsebujejo THC smole, ne veljajo kot droga in so tako izvzeti iz Konvencije,
• Vrhnji deli, ki vsebujejo psihoaktivno smolo (THC) in se uporabljajo v industrijske namene, so prav tako izvzeti iz Konvencije.

V laičnem jeziku to pomeni, da bomo lahko indijsko konopljo, ki vsebuje THC, gojili tudi v hortikulturne namene, kakor je sedaj mogoče denimo v Avstriji.

Iz konvencije bo direktno izvzeta konoplja, gojena v industrijske namene, razen v medicinske.

V dokumentu sicer ni točno določeno, kaj vse sodi med “industrijske namene”.