Prvi v Sloveniji so opravili torakoskopsko minimalno invazivno revaskularizacijo srca.

Preprosteje - bypass so pri bolniku izvedli, ne da bi razžagali prsnico in odprli prsni koš, z endoskopi.

Njihova zgodba je povedna tudi zato, ker tovrstne operacije pod njihovo taktirko postajajo redna praksa - pa tudi ker so mlada ekipa, ki je ne žene želja po slavi in zaslužkih, ampak po napredku. In UKC Maribor jim je zagotovil pogoje za uspeh.

Dobimo se po rednem delovniku in že na začetku je jasno, da se ekipa treh kirurgov nekako sporazumeva brez besed - govorijo vsi, a ne skačejo drug drugemu v besedo, pogovor teče v popolni odsotnosti sija belih božanstev, ki ga včasih širijo - resda običajno starejši - kolegi.

Prizemljeno moštvo odgovarja neposredno in išče nemedicinske izraze iskreno, brez pokroviteljskih podtonov.

Vir: povzeto po Večeru

V bistvu gre za bypass, srčni obvod," se poenotijo okrog prevoda "kirurške revaskularizacije". 

Gre za endoskopsko operacijo bypassa, zdravljenje koronarne bolezni, pri kateri so zožene ali zaprte žile, ki dovajajo kri do srca, zdravniki pa speljejo kri mimo teh zapor.

Opravili so jo, ne da bi razprli bolnikov prsni koš - in tak neinvazivni kirurški poseg ima ogromno prednosti.

Zapleti v srčni kirurgiji namreč največkrat niso povezani s črpalko krvi, temveč s prežaganjem prsnice.

Srčni kirurg in vodja ekipe Boris Robič: "Gre za znane zaplete po klasičnih operacijah s prežaganjem prsnice. Ideja o manj invazivnih operacijah ni nova, aortne zaklopke na tem oddelku prav zaradi preprečevanja teh zapletov operiramo na manj invaziven način. Najhujši zapleti so bolečina, infekti, ki so lahko smrtno nevarni ..." 

Miha Antonič ga dopolni: "Ne gre pa le za zaplete, tudi okrevanje po operaciji je hitrejše, rana je manjša. Pacient, ki je operiran klasično, ima omejitve tudi do šest mesecev po operaciji - ne sme opravljati težjega dela, dvigovati bremen, se ukvarjati s športi ... Tudi če ne gre za zaplet, ki lahko vodi celo v smrt in je povezan z dolgotrajnim zdravljenjem in stroški, ima bolnik po taki operaciji veliko manj omejitev." 

Prsnica se namreč celi zelo dolgo, prek nje se prenašajo tudi vse obremenitve zgornjih okončin, poudari tretji član kirurške ekipe, Peter Jurič.

Prvo tovrstno operacijo je ekipa uspešno izvedla aprila 2018, čeprav so se nanjo pripravljali že leto prej, danes so jih uspešno izvedli že več kot deset. Robič je znanje in praktične izkušnje kar pet let nabiral v belgijskem kardiokirurškem centru v Hasseltu.

Po petih letih tujine se je odločil vrniti, a še v Belgiji sta ga kolega obiskala v tamkajšnjem centru.

Sklenili so, da znanje prenesejo v Slovenijo. 

"Take operacije v Sloveniji ni opravil še nihče," enostavno pove Robič, Miha Antonič pa doda, da pravzaprav tega ni izvedel še nihče v tem delu Evrope - belgijski center za kardiokirurgijo v Hasseltu je eden redkih, kjer izvajajo torakoskopsko minimalno invazivno revaskularizacijo srca.

Ko se je odločil znanje iz Belgije prenesti v Slovenijo, mu je bilo jasno, da mu kot mlademu zdravniku brez podpore ne bo uspelo: "In imel sem podporo obeh kolegov, ki sta se s podporo UKC prišla v Belgijo izobraževat oziroma na hands on trening. Tako je bil ta prenos znanja veliko lažji." 

Peter Jurič poudari: "Pri takem projektu je glavno, da najdeš ljudi, ki imajo interes in zagon, ter podporo okolice, da lahko izpelješ zadevo. Če ni entuziazma in ekipe, ni ničesar."

Zakaj ravno UKC Maribor in ne Ljubljana?

"Ravno zaradi teh dveh. Z njima sem bil v stalnem stiku, imeli smo skupni interes, kako to izvesti. Poleg tega je v Ljubljani hierarhija nekoliko drugačna, novosti tam ne prihajajo od tako mladih zdravnikov. Tukaj je bila podpora skupna in uspešna," odgovori Robič.

Z novo metodo operacij srca pa se poveča tudi število bolnikov, ki so sploh primerni za operacijo.

Robič: "Ciljamo na dve skupini. Gre za delovno populacijo ljudi, starih okrog 50 let, ki pridejo k nam s težavami na srcu in so bili do zdaj večinoma tretirani s stentiranjem, zdaj pa lahko tem pacientom ponudimo ta način operacije in jim omogočimo, da so v nekaj tednih spet delovno aktivni. Torej gre tudi za socialno dimenzijo - ti bolniki se hitreje vrnejo na delo, boljša je njihova kvaliteta življenja."

Operacija srca 

Računajo, da bodo v prihodnjih letih z vse širšim naborom izkušenj lahko na operacijsko mizo postavili tudi bolnike, ki jih zdaj ne morejo.

Tukaj je pomembno predvsem sodelovanje s kardiologi. 

"Poslužujemo se lahko t. i. hibridnih operacij, pri katerih mi naredimo en del operacije, najpomembnejši bypass, ki zagotovi okoli 50 do 60 odstotkov prekrvavitve za celo srce, vse ostale žile, ki so manjšega pomena, pa se da rešiti z vstavljanjem stentov, torej opornic."

Za kirurga je prehod na endoskopski način operacij izjemno zahteven, pove Robič: "Kot srčni kirurg si navajen, da imaš vedno sam pod kontrolo večino stvari. Tukaj pa se to spremeni, izstopiš iz cone udobja, zaupati moraš vsem ostalim delom ekipe, sa zanašati na njihovo ekspertizo, srca ne vidiš več celega, le delček. Za vse ostalo uporabljaš ultrazvok, endoskop, sodobno tehniko. Z vsem tem nadomestiš sliko, kontakt, čeprav dejansko potrebujemo samo delček srca, ampak da nadzoruješ vse ostalo, je bilo vedno najlažje operirati na odprtem prsnem košu. Ta preskok je potreben, če želimo preiti na manj invazivno kirurgijo."

Če so se denimo operacije žolča skozi nekaj majhnih odprtin pričele že pred 30 leti, je kardiokirurgija na tej stopnji šele zdaj.

 "V abdominalni kirurgiji ali v ginekologiji je danes že čudno, če se ne operira skozi luknjice. Mi smo zdaj začeli z lažjimi operacijami in cilj je, da bi se po desetih letih vse operacije izvajale na ta način," meni Robič.

A tudi v svetu obstaja ta zaostanek, pripisujejo ga več razlogom - zahtevnosti operacij, pomanjkanju instrumentarija, zahtevnosti preskoka na endoskopski način operiranja, ki zahteva velike prilagoditve kirurgov, zaradi česar se kardiokirurgi počasneje odločajo za ta način operacij.

"Ampak to je stvar naše generacije, prihodnje generacije kirurgov bodo z endoskopi operirale že od začetka in bodo verjetno boljše od nas," predvideva Robič.