Zanimivo

Obdelovanje zemlje, bi morali vključiti v učni sistem! Se strinjamo?!

Objavil: pokukajsi | 07.12.2019

Čeprav je moderna doba prinesla velike napredke in udobje, ki si ga povprečni ljudje nekaj stoletij nazaj niso mogli niti predstavljati, smo na drugi strani v veliki meri začeli izgubljati veščine, ki so nam do sedaj več tisočletij pomagale preživeti.

 

 

 

Dandanes se zlahka vprašamo, koliko sploh še poznamo osnovne veščine za preživetje? Kako bi se znašli naši otroci, če bi prišlo do kakšne katastrofe?

Kaj pravite na besede Eve Strajnar? Se strinjate z njimi? Bi morali naš učni sistem spremeniti in vanj vključiti obdelovanje zemlje?

"Čudovito bi bilo, če bi vse šole vključile delo z zemljo v učni proces

V času, ko je mnogo govora o spremembi šolskega sistema in o tem, kako naši otroci poznajo samo faktografsko znane, sem še toliko bolj hvaležna, da v naši osnovni šoli spodbujajo in krepijo zavest o tem, kako pomembno je, da znaš sam obdelovati zemljo.

V pomladanskem času otroci urejajo okolico, orjejo in sadijo, da bodo kasneje z veseljem opazovali pridelke, ki so rezultat njihovih rok.

Imajo tudi goske in kokošnjak, za vse to pa skrbijo otroci sami.

 

 

Slika je simbolična

 


Priznam, da pred časom nisem veliko razmišljala, da bi bilo dobro, da moj otrok zna obdelovati zemljo.

V času, ko je najlažje vse kupiti, se mi je zdela ta veščina nekje bolj nizko na lestvici stvari, ki jih mora otrok znati. Sploh, ker živimo v mestu.

Pa vendarle, ko sem podrobneje opazovala moje otroke in zgled šole, sem spremenila mnenje. Hvaležna sem, da so v šoli v mojih otrocih prebudili ljubezen do narave in zemlje, meni pa dali nova spoznanja.

 

Otroci imajo v sebi željo po delu z zemljo

Hči je nekega dne prišla domov iz šole in me prosila za lopato. Vprašala sem jo, zakaj jo potrebuje, saj takrat poleg zelenice na vrtu nismo imeli nič drugega, kjer bi lahko kopala. Prosila me je, da ji bi dovolila prekopati del našega vrta, da bi tam lahko posadila rožice.

Čeprav je po naravi knjižni molj, ki se, raje kot kaj drugega, po dolgem dnevu vrže na kavč in bere, je vsak dan po šoli stekla ven, vzela opremo in se lotila dela.

 


 

 

Tako zavzeto je delala, da so se ji kmalu pridružili še vsi ostali otroci iz naše družine, pa tudi sosedovi. Vsakemu je dodelila nalogo.

Kopali so, ruvali odvečne rastline, gladili zemljo in razmišljali, kje bi bil najbolj primeren prostor, da posadijo rože.

Celo lastne prihranke so bili pripravljeni odšteti za nakup sadik pa je vmes posegla babi, ki je kupila nekaj čebulic.

Potem so vsak dan hodili gledati napredek, spreminjali tisto, kar jim ni bilo všeč in se družili.

Opazovala sem njihove zadovoljne obraze, ki so opazovali rast in bili priča neposrednim sadovom svojega dela.

Kateri so pozitivni učinki obdelovanja zemlje?

Stik z zemljo zdravi srce in krepi duha. Preko stika z zemljo se sprostimo in hkrati obujamo hvaležnost za vse prejeto.

Obdelovanje zemlje omogoča, da otroci vidijo rast, se ob njej veselijo in na koncu uživajo sadove svojih rok. Pa še dodaten plus – ob vsem tem se učijo odgovornosti.

Zakaj torej tega ne prepoznamo kot dragocenost in tega znanja ne prenašamo otrokom naprej? Zakaj je potrebno v šoli spodbujati samo oblike znanja, ki so teoretične narave, praktičnega znanja pa je tako malo?

 

Kako drugače bi bilo, če bi tudi šola spodbujala obdelovanje zemlje! Si predstavljate vse tiste nabrite fante (in dekleta), ki imajo na zalogi tono energije.

Kako velik doprinos bi bil to za njihov učni proces? Ne samo zaradi pridobljenega znanja, temveč tudi zaradi tega, ker bi poleg pridobljenih veščin tudi pridno porabljali energijo, dihali svež zrak in zračili možgane."