Moški še vedno išče svojo ženo, ki jo je leta 2011 odnesel cunami

Moški, ki je leta 2011 izgubil ženo v potresu v Onagawi in kasnejšem cunamiju, ni nikoli opustil upanja, da jo bo našel, naučil se je potapljati, da bi nadaljeval svoje iskanje. Yasuo Takamatsu je izgubil ženo pred 13 leti, v cunamiju po potresu Onagawa. Od takrat se je več kot stokrat potopil v globine oceana, da bi jo našel, kot poroča dokumentarni film The Diver. Prvi 2,5 leti je žensko nenehno iskal na plaži, kjer je izginila, nato na plažah Onagawa, v gozdovih in v gorah. Ko pa je ni bilo nikjer, se je odločil nadaljevati iskanje v globinah oceana. Takamatsu je stopil v stik z inštruktorjem v lokalni potapljaški trgovini, da bi imel tečaj. Inštruktor Masayoshi Takahashi je v preteklosti peljal prostovoljce na potapljanje, da bi očistili naplavine, ki so se nabrale ob obali. Inštruktor je hranil zemljevide in zapise o Takamatsujevih raziskavah, pri čemer je beležil, na katerih obalah se je potapljal in na kakšne globine. Takahashi je poskušal pomagati moškemu, ki je iskal svojo ženo, vendar je bilo veliko prepovedanih območij, kot so ribiške steze in območja z nevarnimi tokovi, vsak potop pa je bilo treba uskladiti z obalno stražo in ribiči.

Takamatsu in njegova žena Yuko sta se spoznala leta 1988, ženska je delala v banki v Onagawi, Takamatsu pa je služil v japonskih kopenskih samoobrambnih silah. 11. marca 2011 je Takamatsu odpeljal svojo ženo na njeno delovno mesto v pristaniško območje in nato odpeljal svojo taščo v bolnišnico v Ishinomaki. Bil je blizu vhoda v bolnišnico, ko je mesto stresel potres. Po potresu je pohitel nazaj v Onagawo in preverjal novice na radiu. Prejel je sporočilo od sina, da je v redu, ni pa podatkov o ženi in hčerki. Moški je končno prejel sporočilo ob 3.21 zjutraj od svoje žene, ki ga je vprašala, ali je v redu, in napisala: "Želim iti domov." Mislil je, da so Yuko morda evakuirali v bolnišnico na gori Horikiri, a tja ni mogel priti. 

Takamatsu ni mogel verjeti, da je njegova žena mrtva, in jo je še naprej iskal na vseh možnih evakuacijskih točkah – v bolnišnicah, telovadnicah, šolah in hotelih. Ker je moral junija začeti delati kot voznik avtobusa, je nato z iskanjem nadaljeval vsak konec tedna. Mesec dni po cunamiju je nekdo našel Yukov telefon, v katerem je bilo neposlano sporočilo o ogromni sili cunamija. Naslednji dan je končno prišel v bolnišnico, vendar ni našel svoje žene in ni vedel ničesar o tem, kje je. Neka ženska mu je na koncu povedala, da je slišala, da so valovi nekaj bančnih uslužbencev odnesli s strehe stavbe. Da bi našel ženo, je 56-letnik začel obiskovati ure potapljanja in pridobil potrebna dovoljenja za potop globoko v ocean. Leta 2013 se je odločil, da bo opravil zahtevani izpit, ki mu bo omogočil pomoč pri odstranjevanju ruševin in iskanju trupel. Takamatsu je leta 2014 opravil izpit in mesece prostovoljno odstranjeval razbitine.

Od januarja 2016 je opravil 110 potopov, od katerih je vsak trajal približno 40-50 minut. Rekel je, da bi bil vesel, če bi našel vse, kar je last njegove žene, tudi njeno torbico ali nakit, a seveda je vedel, da mora biti pripravljen na bolečino. »Pričakoval sem, da bo težko, in ugotovil sem, da je res težko, vendar je to edina stvar, ki jo lahko naredim. Ni mi preostalo drugega, kot da ga še naprej iščem. Najbližje se ji počutim v oceanu,« je rekel moški.