Ko se soočimo z izgubo ljubljene osebe, se pogosto sprašujemo, ali so pokojni na nek način prisotni pri poslovilnih obredih.

To vprašanje, ki je tako staro kot človeštvo samo, izvira iz potrebe po tolažbi in upanju, da so naši dragi še vedno z nami v teh zadnjih trenutkih.Čeprav znanost ne more dokončno odgovoriti na to vprašanje, imamo nekaj odgovorov.

Znanstveni pogled na posmrtno zaznavanje

Z znanstvenega vidika smrt predstavlja trenutek, ko prenehajo vse biološke funkcije telesa, vključno z zaznavanjem in zavestjo.

Večina znanstvenikov zato meni, da po smrti ni mogoče doživeti nobenih dogodkov, kar vključuje tudi opazovanje lastnega pogreba.

Kljub temu obstajajo študije o obsmrtnih izkušnjah, ki nakazujejo, da je človeški um v kritičnih trenutkih sposoben generirati intenzivne izkušnje.

Te študije sicer ne ponujajo jasnega odgovora na vprašanja o posmrtni zavesti.

Ko je "konec", ni zares konec

Številne duhovne in verske tradicije učijo, da duša po smrti preide v drugačno stanje ali dimenzijo, kar nakazuje na možnost, da so mrtvi prisotni na svojem pogrebu.

Resnica je, da so mrtvi LAHKO prisotni na svojem pogrebu, če jim Stvarnik to dovoli. Če ga prosijo, jim običajno dovoli, če si želijo. 

Zato hrabro naprej, tvoj ljubljeni, te vidi, če za to prosi, ko je "tam zgoraj".

Komu je dano to? Za to vprašanje sem se obrnil na meniha, p. Tonija Brinjovca.  Ki je bedel ob številnih ljudeh, ki umirajo. Pa sem ga vprašal, ali se vidi, ko ljudje gredo "gor" ali "dol". Rekel je da sigurno veš.

Eni najdejo luč, eni je ne. Večina pa jih. 

Osebni odnosi in izkušnje

Zgodbe posameznikov, ki so doživeli globoke duhovne izkušnje ali občutili prisotnost pokojnika med pogrebom, dodajajo razpravi dodatno plast.

Čeprav teh doživetij ni mogoče znanstveno preveriti, predstavljajo za mnoge dokaz, da smrt ne prekine popolnoma naše prisotnosti in vpliva na svet živih.

"Zasigurajte" si večno življenje z vašimi ljubljenimi

Duhovno življenje je pomembno tudi na Zemlji. Ko pa telesa ni več, pa ostane le še duša. Ubogajte svojega duha, hranite ga z resnico, upanjem in ljubeznijo, odpuščanjem.

To raziskovanje nas vabi, da vrednotimo življenje in smrt z ljubeznijo, sočutjem, odpuščanjem in upanjem.

Pogovor o temi, kot je ta, lahko odpre vrata globljemu razumevanju in sprejemanju neizogibnega poteka življenja.

Naj nas vodi misel, da so vrednote, kot so ljubezen in sočutje, tiste, ki resnično presegajo meje življenja in smrti.