Zanimivo

Vremenski pojav, ki bo poleti ohromil vso Evropo

Objavil: Nina | 08.06.2023 | Vir: Facebook

 

 

Vremenski pojav, ki bo poleti 2023 ohromil vso Evropo

Vremenoslovci sporočajo slabe novice za celotno Evropo in opozarjajo, da bi podnebni pojav lahko povzročil izjemno visoke temperature poleti 2023. To bi lahko bilo najbolj vroče poletje doslej, s tako visokimi temperaturami, da se bomo počutili, kot da se bomo stopili. Po napovedih meteorologov lahko to poletje pričakujemo pravi vročinski val.


 

Po mnenju poznavalcev bi lahko bilo letošnje poletje najbolj vroče doslej, če se pojav El Niño vrne in s polno močjo udari Evropo. Po mnenju strokovnjakov El Niño povzroči, da se zahodni vetrovi vzdolž ekvatorja upočasnijo in potisnejo toplo vodo proti vzhodu. Posledica tega so veliko višje temperature na površini oceanov, zato bi lahko bila vročina to poletje in poleti 2024 velika. Copernicus, direktor programa Evropske unije za podnebne spremembe pravi, da ni natančno znano, kdaj se bo ta aciklični podnebni pojav, ki je povezan s pretokom morske vode vrnil, vendar naj bi se kmalu vrnil.


»El Niño je na splošno povezan z rekordnimi temperaturami v svetovnem merilu. Ali se bo to zgodilo leta 2023 ali 2024 še ni znano. Je pa pojav pojava vse bolj verjeten,« je dejal Carlo Buontempo, direktor programa Copernicus. Poletje 2023 bi lahko bilo najbolj vroče v zgodovini. Tudi v letu 2022 stanje ni bilo boljše. Po podatkih obdelanih v nedavni študiji, je bilo lansko leto najbolj vroče poletje v Evropi , kar je povzročilo smrt 20.000 ljudi. Visoke temperature in suša so ob tem uničile pridelke, kmetje pa so utrpeli ogromno škodo, letos bi lahko bile razmere še hujše. Pomanjkanje padavin bi lahko bilo po mnenju strokovnjakov resen problem tudi to poletje , kar se je pokazalo že spomladi. Obenem k zaostrenosti razmer prispevajo tudi težave s podtalnico, tako da lahko pričakujemo neznosne vročine vse poletje.


»S podnebnega in statističnega vidika lahko pričakujemo intenzivne, dolgotrajne in obsežne vročinske valove. "Žal je imela večina Evrope zimo brez snega, z malo padavinami in precej visokimi temperaturami, zato se na številnih območjih zahodne in južne Evrope spomladi že srečujemo s pomanjkanjem padavin," je pojasnila klimatologinja Roxana Bojariu. »Težave imamo tudi s podtalnico in pretokom rek, to pa lahko vpliva tudi na ekstremne temperature, torej na moč vročinskih valov,« je dodal strokovnjak.