Zakaj moderne zveze dandanes razpadejo tako zlahka?

Nismo pripravljeni na žrtvovanje

Nismo pripravljeni na žrtvovanje, na kompromise, na brezpogojno ljubezen. Nismo pripravljeni vlagati vsega, kar je potrebno, da odnos deluje. Želimo, da je vse enostavno in hitro ubupamo, ponavadi še preden ljubezen zraste.

To, kar iščemo, ni ljubezen, ampak hrepenimo za razburjenjem in vznemirjenjem v življenju. Želimo, da nekdo z nami gleda film, želimo spremstvo za zabavo, ne pa nekoga, ki nas razume tudi v naših najtežjih trenutkih.

Davek hitrega življenja

Potopili smo se v hitri vrvež mestnega življenja, ki ne pušča dosti prostora za ljubezen. Nimamo časa, da bi se imeli radi, nimamo potrpljenja, da bi se ukvarjali z odnosi. Smo zaposleni ljudje, ki lovimo svoje materialistične sanje in v njih ni možnosti za ljubezen. Iščemo instant rešitve in zdi se, da ni nič vredno našega časa in potrpežljivosti – tudi ljubezen ne. 

Iščemo popolnost

Raje bi porabili eno uro časa s stotimi ljudmi, kot z eno. Smo “socialni “. Več nam pomeni spoznavanje ljudi, kot pa to, da bi jih bolje spoznali. Smo pohlepni, želimo imeti vse. Pripravljeni smo stopiti v odnos z nekom in v trenutku izstopiti, v primeru, da smo našli nekoga boljšega. Ne želimo, da bi iz te osebe potegnili najboljše. Ker hrepenimo po popolnosti smo na koncu razočarani nad vsem.

Tehnologija nadomešča stike

Tehnologija se nam je tako približala, da nam ne pusti niti dihati več brez nje. Naša fizična prisotnost je tako nadomeščena z besedili, glasovnimi sporočili, snapchati in video klici. Tako ne čutimo toliko potrebe, da preživimo več časa skupaj. Drug drugega imamo že dovolj, povedali smo si že vse.

Strah pred stalnostjo

Smo generacija t.i. “wanderers ali wanderlust”, ki ne bi ostanejo na enem mestu predolgo. Pred zavezanostjo imamo kar fobijo in ne želimo, da se naše življenje umiri ali pade v rutino. Že misel na to je strašljiva! Ne moremo si predstavljati, da bi bili z eno osebo do konca svojega življenja in preziramo stalnost. Radi verjamemo, da smo ” drugačni ” od ostalih.

Spolno osvobojena generacija

Smo generacija, ki se ima za “spolno osvobojeno”. Z lahkoto lahko ločimo seks od ljubezni, ali vsaj tako mislimo.  Smo “hook -up” – “break -up” generacija . Najprej seksamo in se nato odločimo, če želimo ljubiti nekoga. Seks je preprost, lojalnost ne. To je začasna izpolnitev vsega kar potrebujemo. Seks zunaj razmerja ni več noben tabu. Obstajajo odprti odnosi, prijatelji zaradi koristi, seks za eno noč, brez kakršnihkoli omejitev. Z vsem tem smo pustili zelo malo manevrskega prostora za ljubezen v našem življenju.
Razum je prevladal nad romantiko

Smo preveč praktična generacija, katere razmišljanje izhaja predvsem iz logike. Ne vemo več, kako je noro ljubiti. Ne bi potovali na drug konec sveta, samo da vidimo svojo ljubljeno osebo, ampak bi se raje razšli, ker je predaleč. Ker je tako bolj enostavno. Smo preveč razumski za ljubezen.

Strah nas je

Strah, da se zaljubimo, strah, da se zavežemo, strah, da zveza ne uspe, strah, da bo naše srce zlomljeno. Zato raje ne dovolimo nikomur vstopiti v naše srce in ljubiti brezpogojno. Prežimo izza zidov, ki smo si jih sami postavili in iščemo ljubezen, hkrati pa bežimo pred tem, da bi jo zares našli. Ne želimo biti ranljivi. Nočemo, da bi se kdo dokopal do naše duše, zato smo raje nedotakljivi.

Razmerje nima več prave vrednosti. Izpuščamo tiste prave ljudi iz svojega življenja, zaradi veliko ostalih “rib v morju”. Na tem svetu ne obstaja nič, kar bi bilo nemogoče osvojiti. Pa vendar je tako težka ta tekma ljubezni, ki je eden najbolj osnovnih človeških nagonov.