Rojeni 50., 60., 70.- tih ali pa kakšni dve leti gor - dol!

Malo propagande za nas !!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Evo, tole je pa resnica!!

Rojeni 50., 60., 70.- tih ali pa kakšni dve leti gor - dol!

Za  vse ki so rojeni  v  1950-tih, 60-tih, 70-tih..!!

Nihče nam  ni nikoli rekel zvečer - pojdi umiti zobe.

Nihče nas ni nikoli objel in stisnil k sebi, pa rekel rad te imam - to je bilo samo za mehkužce.

Preživeli smo in rojeni smo "regularno", čeprav so naše mame, ko jih je bolela glava pile aspirin, jedle hrano iz konzerv, kadile in delale do zadnjega dne nosečnosti ter nikoli niso bile testirane za diabetes.

V tem času opozorila v stilu "čuvati daleč od dosega otrok" na stekleničkah z zdravili, vratih in omarah niso niti obstajala.

Mi, ko smo imeli 7-8 let nismo nosili pampers. Lulali smo v posteljo!

Kot otroci smo se vozili v avtomobilih brez varnostnih pasov in zračnih blazin, in ni nam bilo treba nositi čelade na glavi za vožnjo s kolesom ali kotalkah.

Pili smo vodo iz cevi za zalivanje vrta, ne iz steklenic, kupljenih v velikih trgovskih verigah. Delili smo Cockto  in Colo z našimi prijatelji. In nihče  zaradi tega ni umrl.

Jedli smo mlečne sladolede, beli kruh in pravo maslo. Pili smo sokove, ki so bili polni sladkorja in nismo bili debeli zato, ker smo se

STALNO IGRALI ZUNAJ, NA SVEŽEM ZRAKU!

Zjutraj smo odhajali od doma in se po cel dan igrali skrivalnice, tatove in žandarje, kavboje in Indijance, Nemce in partizane in vse ostalo, kar si lahko domisli samo otroška domišljija. In vse to do poznih večernih ur, ko so se prižgale luči javne razsvetljave, ki pa jih tako ali tako ni bilo prav veliko.

Pogosto, nas nihče ni mogel najti po cel dan, pa je zaušnica bila del vzgoje in nihče ni pomislil na zlorabe v družini. In nikoli ni bilo problemov...

Včasih smo po cele dneve preživeli pri spuščanju z vozičkom po klancu pozabljajoč, da nimamo zavor. Po nekaj padcih, zlomljenih prstih in modricah smo se naučili, kako rešiti takšne probleme.

Mi nismo imeli imaginarnih prijateljev niti probleme s koncentracijo v  šoli.

Nam niso dajali tablete proti hiperaktivnosti. Mi nismo bili kar naprej pri šolskem psihologu in specialnem pedagogu , pa smo vendarle končali nekakšne šole.

Nam niso prodajali droge na  šolskem dvorišču...

Mi nismo imeli Playstation, Nintendo, X-box,

nikakršne video igrice, nismo imeli 99 kanalov na televiziji (samo dva in to drugi šele pozno popoldne), nismo imeli video rekorderje, surround sound, mobilne telefone, računalnike, internet, chat rooms.......

MI SMO IMELI PRIJATELJE !

IN MI SMO SE ZNALI DRUŽITI BREZ ŽEPNINE!

Padali smo z drevja, se porezali s steklom, zlomili kakšen zob, nogo ali roko, naši starši pa zaradi tega nikoli niso šli na sodišče.

Igrali smo se z lokom in puščico, gradili  trdnjave iz snega, metali petarde za novo leto, prebrali  gore stripov in kavbojskih romanov in vse to smo preživeli brez posledic!

Vozili smo se s kolesom ali pa tekli do prijateljeve hiše, zvonili na vrata ali pa enostavno vstopili v njihov dom, da se družimo in da smo skupaj! Kadar smo imeli zaplete z zakonom, naši starši niso plačevali kavcije, da so nas izvlekli. Dejansko so bili strožji kot pa sam zakon!

Zadnjih 50 let so bila najplodnejša leta v zgodovini človeštva.

Naše generacije so dale najboljše iznajditelje in učenjake do danes.

Imeli smo svobodo, pravico do napak, uspeh in odgovornost.

In naučili smo se živeti s tem !

In ti pripadaš tej generaciji ???????????

ČESTITAM!

MORDA BOŠ ŽELEL DELITI TOLE S TISTIMI, KI SO IMELI TO SREČO, DA ODRAŠČAJO KOT PRAVI OTROCI, PREDEN SO ADVOKATI, DRŽAVA IN VLADA ZAČELI NAREKOVATI, KAKO JE TREBA ŽIVETI!

Morda bi bilo dobro poslati to sporočilo tudi vašim otrokom, da bi videli  in razumeli kako so odraščali njihovi starši.